Gozdni selfness je nastal v želji po tem, da bi ljudje lahko izkoristili danosti in lepoto narave, s katero smo Slovenci obdani. Je oblika velnesa, ki se jo je domislila slovenska ekipa in se za zdaj izvaja v Cerknem. Gre za prvi tovrstni selfness program, ki poteka v naravi in kot takšen je že bil opažen tudi v svetu. Je namreč prejemnik dveh nacionalnih nagrad za inovativnost (snovalec 2014 za najbolj inovativno idejo v turizmu ter finalist sejalec 2015 za enega izmed najbolj inovativnih turističnih produktov) ter dveh mednarodnih nagrad fitur (Španija) in jakob (Alpe-Adria). Kako pa je v praksi videti program, katerega dober glas seže daleč naokoli? »Na edinstvenem gozdnem doživetju s pohodom po nezahtevni urejeni pohodniški poti udeleženci na posameznih tematsko zasnovanih postojankah spoznavajo zdravilno moč narave in se sproščajo s pomočjo certificiranih strokovnjakov s področja gozdne terapije v kopeli, z meditacijo, osebnostno in duhovno rastjo ter refleksoterapijo. Poleg tega okušajo lokalne kulinarične dobrote,« odgovarja sogovornica.
Spoznavanje gozda v drugačni luči
V gozdu se že tako ali tako počutimo odlično, v okviru gozdnega selfnessa pa dobimo od preživljanja časa v naravi največ, kar je mogoče. »Udeleženci programa se naučijo nekaj tehnik za lažje spopadanje s stresom, okrepijo svoje zdravje in poskrbijo za vitalnost z lahkotnim gibanjem, hkrati pa gozd in naravno okolje spoznajo v drugačni luči, saj ga občutijo z vsemi svojimi čutili. To zadnje je zajeto v učinkoviti gozdni kopeli, ki je glavni del gozdnega selfnessa – gre za to, da vse svoje čute okopamo v dobrodejnih elementih gozda s pomočjo povabil k različnim interakcijam z deli narave – na primer z drevesi, vodo, zrakom, različnimi rastlinami, živalmi in seveda s soudeleženci te zanimive izkušnje,« pojasnjuje Katarina Čuk, ki je v Sloveniji prva in trenutno edina certificirana voditeljica gozdne kopeli, sicer strokovno oblikovane metode vodilnega globalnega združenja za gozdno terapijo iz ZDA.
Pomembnejša od cilja je izkušnja
Gozdna terapija ali gozdna kopel ni pohod po gozdni učni poti, niti ni rekreacija. »Je umirjen sprehod, na katerem je pomembnejša izkušnja v trenutku in prostoru, v katerem smo, kot cilj. Gozdna kopel tako poteka na različnih točkah med počasnim in kratkim sprehodom in v določenem zaporedju, ki je odličen okvir prejemanja dobrodejnih učinkov narave in je hkrati dovolj odprt, da imajo udeleženci povsem raznolike izkušnje stika z naravo in samim seboj. Vedno se začne in konča enako, vmes pa skupino povabimo k različnim interakcijam z gozdom z vsemi čuti ter tudi, če to želijo, v deljenje izkušenj med seboj. V uvodu odpremo vrata čutov, preko katerih lahko gozd doseže vsakega človeka na način, ki ga ta najbolj potrebuje. V umirjenem, včasih pa tudi igrivem in pustolovskem duhu nato raziskujemo naravo in navezujemo odnos z njenimi deli in bitji. Končamo s čajem iz lokalnih zelišč ter tako naravo tudi zaužijemo,« opiše potek in dogajanje, ki ga lahko pričakujete na gozdnem selfnessu.
Ga potrebujemo?
Gozdni selfness je zagotovo prav posebna in koristna izkušnja, vseeno pa nas je zanimalo, ali obstaja kakšna razlika med tem, če gozd obiščemo sami ali če se udeležimo gozdnega selfnessa. »Seveda obstaja. Predstavljajte si razliko, ko na primer delate jogo sami doma ali ko greste na vodeno vadbo v studio za jogo. Voditelj je tam zato, da poskrbi za varnost, najučinkovitejše zaporedje dejavnosti in časovni okvir, vi pa se medtem lahko brezskrbno posvetite sebi in vadbi oziroma v našem primeru naravi. Dejavnosti, ki so del gozdne kopeli, so vodene tako, da udeležence povabijo, naj se povežejo z naravo na nove načine – izkušnja znotraj te dejavnosti pa je stvar posameznika in gozda,« smo izvedeli.
Neverjetne sposobnosti narave
Seveda pa se vsako preživljanje časa v gozdu toplo priporoča. Da je namensko in kakovostno preživljanje časa v naravi koristno za človeka, smo že slišali, a Katarina vseeno preseneti z dejstvi, česa vsega je narava v resnici sposobna. »Že starodavna spoznanja pričajo o zdravilnih oziroma terapevtskih učinkih narave, njenih zvokov in barv. Tudi ena izmed sodobnejših raziskav je pokazala, da je mogoče nekatere invazivne zdravniške preglede, kot je jemanje vzorcev kostnega mozga pri rakavih bolnikih, napraviti manj boleče zgolj z uporabo za oko prijetnih prizorov iz narave in pomirjujočih naravnih zvokov. Znanstveniki so ravno tako raziskovali zdravilnost gozdnega zraka in prišli do spoznanja, da lahko že dve uri preživeti v gozdu okrepita imunski sistem, glede na nekatere raziskave celo za 50 odstotkov. Vzrok za to pripisujejo fitoncidom, naravnim antibiotikom, ki jih drevesa in rastline izločajo v zrak kot lastno zaščito pred škodljivimi insekti in mikroorganizmi. Vdihovanje svežega gozdnega zraka, bogatega s fitoncidi, je sodeč po raziskavah odlična preventiva proti malignim obolenjem, zdravilni učinek pa naj bi se kazal tudi pri bolnikih s povišanim krvnim tlakom, depresijo, nespečnostjo itd. Več izsledkov o raziskavi koristnih učinkov gozdov najdemo v članku The healing effects of forests,« razkriva. Tako kot ob morju smo torej tudi v gozdu deležni blagodejnih dotikov okolja. Pa bi lahko bil gozd celo alternativa morju? »Lahko je tudi to, seveda. Gozd že sam po sebi ponuja izredno osvežujoče okolje, ki je odlično zatočišče pred poletno vročino, vir sprostitve in okolje za marsikatero zanimivo aktivnost. Poleg tega lahko rečemo, da se v gozdu okopamo v morju barv, arom in zvokov in začutimo njihov učinek, morda podoben kot po plavanju v morju.«
Več v Zarji št. 29, 17. 7. 2018.
