Kje v telesu so težave, začuti, še preden mu pacient pove. Hipno, kot da bi dobil injekcijsko iglo, zapeče, kjer »zareže«, in še preden se človek dobro zave, je že vsega konec. Na mestu posega ostane rdeča nekajcentimetrska brazgotinica in po dnevu ali dveh izgine. Zaman se je truditi iskati razlago za to, kar se je pravkar zgodilo, ali o tem razlagati ljudem okoli sebe, ker se zdi tako zelo neverjetno. A ga tudi nihče ne sprašuje, ker za nikogar od tistih, ki pridejo k njemu, to ni pomembno, šteje namreč končni rezultat, pomembno je, da pomaga, da človek dobi upanje.
 »Mama, vstanite in hodite!« je strogo, vendar s prijaznim pogledom dejal ženski, ki ji je pravkar opravil poseg na kolenu. V ordinacijo je le s težavo prišla z berglami in ob pomoči mlade ženske. Ženska ga je nejeverno pogledala, kot da ne razume, kar ji je pravkar rekel, saj pred tem že nekaj let ni sama hodila, a ga je ubogala in naredila nekaj korakov. Sama! »Vsak dan naj hodi vsaj nekaj časa,« je zdravilec naročil njeni spremljevalki.
»Bila sem že pri najrazličnejših zdravnikih in zdravilcih, ker nisem mogla dvigniti rok,« je razlagala naslednja bolnica, ki je po njegovi operaciji lahko dvignila obe, in se s solzami v očeh zahvaljevala Stephenu. V dveh ali treh urah, kolikor smo ga spremljali tisto dopoldne – čas je namreč mineval neverjetno hitro, se je na treh mizah v ordinaciji znašlo vsaj petdeset ljudi, veliko jih ni prišlo na vrsto. »Od vsepovsod prihajajo, tudi iz sosednjih držav, nekateri celo naravnost iz bolnišnice,« je povedala Breda Vukelj, na njeno povabilo Stephen Turoff že tri leta prihaja v Slovenijo. Nekateri prihajajo k njemu tudi več dni zapored, kakor na primer mamica s sinom, ki je zaradi prometne nesreče že nekaj let privezan na invalidski voziček. Pomirja jih že sama navzočnost zdravilca.

Na neki drugi ravni. »Za pomoč pri Turoffu sem se odločil zaradi težav z vidom. Že od rojstva imam na levem očesu le 80 odstotkov vida, dioptrija pa se mi slabša. Ko sem legel na bolniško mizo, je Turoff pristopil, pokril mi je oči z vato in čutil sem, kako mi je zarezal okoli levega očesa, najprej sem se prestrašil, potem pa sem se le spomnil, da vse poteka na neki drugi ravni. Nato mi je prste kakšnih petnajst sekund držal na očesu – in že je bilo vsega konec,« je svoj obisk opisal Marko iz Dupelj. Prišel je z dvema prijateljema in so ves poseg snemali s kamero ter si ga doma še nekajkrat ogledali. Turoff namreč ničesar ne skriva, njegovo početje lahko fotografirate in snemate po mili volji. Edino, na kar vas pred obiskom opozorijo, je, da upoštevajte, da je Turoff duhovni zdravilec in ne zdravnik. Pravi namreč, da so njegovi posegi le dopolnilo h klasičnemu medicinskemu zdravljenju in od svojih pacientov pričakuje, da se bodo še naprej zdravili pri svojem zdravniku in opustili klasično terapijo šele, ko bodo izvidi pokazali izboljšanje, oziroma ko bo to določil zdravnik. 
Z duhovitim zdravilcem, ki s svojim humorjem spodbuja in opogumlja paciente, se je pred dvema letoma srečal novinar in urednik revije Polet Primož Kališnik. »Žena, ki se že leta ukvarja z duhovnostjo, je predlagala, da ga obiščemo. Malce sem bil skeptičen, ampak sem kljub temu šel. Presenečeno sem opazil, da je v čakalnici veliko ljudi, ki jih poznam in si nikoli ne bi mislil, da jih bom videl tam. Ni me bilo strah in niti za trenutek nisem imel občutka, da v sobi zdravi šarlatan. Zdravljenje z energijo mi pomaga k boljšemu počutju, zato sem se odločil za obisk. Dal mi je roko na trebuh in z rokami operiral na njem. Že med tem in še nekaj časa po operaciji sem se odlično počutil. Žal mi je, da takrat nisem pripeljal k njemu tudi očeta, ki je bil precej bolan, se mi zdi, da bi mu lahko pomagal. Sicer me pa ni zanimalo, kaj počne, vsak naj si razlaga, kot si hoče. Pomembno je, da je počutje boljše. Da se vam stvari, ki so bile še včeraj videti kot neznosno breme na vaših plečih, ne zdijo več nepremagljive.«

Roke so kar žarele. Stephen Turoff zdravi že trideset let. Kot otrok je bil izjemno občutljiv in že v najstniških letih je, tako pravi, čutil potrebo, da se približa bogu, in začel meditirati. Pri dvajsetih letih so se njegove zdraviteljske sposobnosti začele kazati jasneje. Začel je s polaganjem rok, prvo psihično operacijo pa je opravil pred približno dvajsetimi leti. Takrat je k njemu po pomoč prišla pacientka z močnimi bolečinami v hrbtenici. Zdravljenje je začel kot običajno – njegove roke, ki so žarele od toplote, so blažile njen razboleli hrbet. Ko je že hotel končati zdravljenje, pripoveduje, je slišal v svoji glavi oster glas, ki je napovedal, da bo čez 20 minut operiral. Njegova žena Kathy in pacientka sta samo nejeverno in v šoku opazovali dogajanje. Toda po operaciji so pacientki bolečine v hrbtenici izginile, obisk v bolnišnici pa naj bi bil potrdil, da je izginila tvorba v trebušni votlini. Sčasoma ga je za pomoč prosilo čedalje več ljudi, tako da je opustil svojo redno službo in odprl majhno kliniko. Bolj ko se je njegov glas širil, več je bilo ljudi, ki so ga skušali razkrinkati, tudi v medijih. »Obiskujejo me najrazličnejši ljudje, zdravniki, znanstveniki, nekateri me obsojajo. A moj odgovor je, da ni pomembno, kdo vas pozdravi, pomembno je, da ozdravite. Ne more vam škoditi, če se vam nič ne zgodi, ste zgubili le nekaj časa. Kar nekaj jih je, ki mislijo, da so ljudje, kot sem jaz, mazači. Toda ljudi imam rad, zakaj bi jim škodoval? Nikogar ne prosim, naj pride, zakaj potem prihaja toliko ljudi?« je dejal v dokumentarnem filmu Enigma, ki ga je o njem za uredništvo kulturnih in dokumentarnih oddaj slovenske televizije posnel in režiral Boris Jurjaševič.

Zdravi božja moč. Na njegovo malo kliniko v Chelmsfordu v Essexu, nedaleč od Londona, prihajajo ljudje z vsega sveta, na vrsto je treba čakati tudi po tri mesece. Pred leti je delal še v različnih deželah po svetu, kar dve tretjini leta je bil na poti. Zdaj je svoje delo omejil le na dve, tri države, med katerimi je tudi Slovenija. »Žena je imela hude težave s hrbtenico, ki so bile posledica številnih tečajev aerobike, ki jih je vodila. Kljub številnim preiskavam je na koncu dobila zdravniško diagnozo, da je zdrava, čeprav je trpela neznosne bolečine. Stephen je opravil operacijo, jaz pa sem stal zraven,« v knjigi Iz dnevnika sodobnega milijonarja … ali bogastvo je v nas svoje srečanje s Turoffom opisal eden od avtorjev, Boris Vene. »Presenečeno sem opazoval, kam izginjajo njegovi prsti v predelu ženine hrbtenice, saj brez kapljice krvi in največkrat tudi brez vseh pripomočkov, le z roko, predre kožo in operira notranje organe. Po kratkem času pa brazgotina in vsi sledovi operacije izginejo. Po operaciji je žena občutila olajšanje in bolečine so izginile.«
Kaj se dogaja med operacijo, je težko razložiti. Stephen pravi, da po njegovem človeški duh ne umre in da bomo živeli še tudi potem, ko bomo fizično umrli. »Ozdravi vas moč boga,« pravi in dodaja, da on ne dela ničesar, temveč je le kanal, orodje, skozi katero deluje skupina zdraviteljev z eterične ravni. »Takoj vedo, kaj je narobe s človekom.« Zato se nam, medtem ko dela, zdi, da gre z rokami dobesedno v telo in odstrani tvorbe, ki so povzročitelji naših tegob in najrazličnejših bolezni.

Od boga preveč zahtevamo. »Turoff je eden izmed tistih ljudi, ki imajo neko posebno moč. Kaže neki potencial, ki ga ima v sebi vsak človek, v mnogih je neizražen, speč – eden izmed njih je tudi zdravilska moč. Ko se človek odpre svojemu duhovnemu izvoru, lahko skozenj steče zdravilna energija, zdravilni energijski potencial, ki ga ima v sebi vsakdo. Ob tem se odpre še nečemu, kar bi lahko imenovali višja sila, in to potem zdravi skozi človeka, kot Turoff tudi sam pravi, da nekdo ali nekaj deluje in zdravi skozi njega. Temu pravimo, tako kot Turoff – zdravljenje z vero,« razlaga predavateljica na Duhovni univerzi Barbara Škoberne, ki je pred dvema letoma neko žensko spremljala na zdravljenje in bila navzoča pri operaciji, obenem je opazila, kako blagodejno zdravitelj vpliva na ljudi. »Moč vere ni religiozna kategorija. Ljudje imajo lahko globoko in pristno vero tudi zunaj uradnih religij. Turoff je globoko veren človek in s tem prikliče duhovno energijo in notranjo moč. Zdravljenje ni vedno uspešno, kar pa ne zanika dobrih rezultatov, ki jih ima.«  Uspeha ne morete meriti, razlaga Turoff. »Uspeh je že, če bolnik vstane iz postelje, vendar je to uspeh le na fizični ravni. Pomembno pa se je dotakniti tudi duhovne ravni. V čem je smisel, da vas bog ozdravi, vi pa potem ponavljate iste napake? V čem je smisel, če ste pozdravili pljučnega raka, pa ste potem začeli ponovno kaditi in uničevati svoje telo?« Ljudje po njegovem mnenju veliko zahtevajo od boga, v zameno pa niso pripravljeni narediti nič, niti najmanjših sprememb.

Kako ozdraveti? »Pred leti sem zbolela za angino pektoris. Zaradi hudih bolečin pri srcu sem se začela sama ukvarjati z zdravilstvom in uporabljati naravna zdravila. Potem sem zvedela za Turoffa in se odločila za operacijo. Lotil se je mojega srca, ne da bi mu prej sploh povedala, kaj me pesti. Tistega dnen sem bila sicer malo utrujena, pozneje pa sem se počutila zelo dobro,« v Jurjaševičevi oddaji razlaga Ana Kos iz Slovenj Gradca. »Kakšen mesec dni pozneje sem začutila reakcijo in odšla na pregled h kardiologu v Slovenj Gradec. Po pregledu je dejal, da ni niti sledu o angini pektoris.« »Turoff zna ljudi nagovoriti tako, da prebudi v njih spečo moč vere in da dovolijo, da jih višja sila zdravi,« pravi Barbara Škoberne. »Ljudje lahko to različno poimenujejo. Nekateri pravijo, da čutijo energijo in potem pravijo, da zdravijo angeli ali Jezus ali svetniki. Drugi pravijo, da čutijo delovanje neke višje sile. V obeh primerih gre za odprtost srca do nekoga ali nečesa, kar nam je pripravljeno pomagati. Turoff pri tem deluje oziroma pomaga kot posrednik. Ozdravitev je odvisna tudi od tega, koliko je človek odprt in dovoli, da se ga ta energija dotakne, in, seveda, ali je to glede na človekovo specifično situacijo – na Vzhodu temu pravijo karma – mogoče.«

Vsak je svoj zdravitelj. Podobno razlaga tudi psihoterapevt in grafolog Boris Pogačnik. »Na Turoffovo dejavnost gledam s treh vidikov – s fizičnega, duševnega in duhovnega. Pri telesnem je pomemben dotik oziroma navzočnost zdravitelja in zdravljenca, na duševni, torej psihični ravni pa se dogajajo iste stvari, kot se dogajajo v vsakem psihoterapevtskem zdravljenju. Duhovni vidik pa vidim kot močno vpetost zdravitelja na področju kolektivno nezavednega, svetega in boga. Že dolgo velja, da moramo vsako zdravljenje ocenjevati z vseh treh vidikov, to velja tudi za tako imenovano alternativno ali ezoterično zdravljenje, v bistvu pa povsem drži Turoffova trditev, da je vsak sam svoj zdravitelj. Opaziti je mogoče, da ima Turoff največ uspeha pri bolnikih, ki so z njim vzpostavili pozitiven transfer in on prav tako do njih pozitiven kontratransfer, ker se mu ne upirajo. Tudi uspehi v klasični psihoterapiji so odvisni od tega. Zato je slišati, da pri nejevernih Tomažih ni posebnih uspehov.«

Ljubimo sebe. Ne glede na to, koliko časa dela, si veliki dobrodušni zdravitelj vzame čas za vsakogar, ljubeznivo objame človeka pred sabo, ga spodbudi ali šaljivo pograja. Z otroškim navdušenjem in iskrivostjo razlaga o čudežih, ki se dogajajo okoli njega, nad vsakim, ki se zgodi, je še sam presenečen. Toda to je že druga zgodba. Za običajne ljudi in znanstvenike pa ostaja večna uganka. Kadar ni obkrožen s pacienti, rad vrtnari ali pa prijatelje preseneti s katero od svojih kuharskih specialitet. Od psihične kirurgije vedno bolj prehaja na zdravljenje v svetlobnih zdravilnih krogih. To naj bi bilo veliko subtilnejše in učinkovitejše, čeprav učinki morda niso opazni takoj, tako kot pri psihičnih operacijah. Posebej ljubi so mu seminarji, kjer ljudem razlaga o tem, kako najti pot do sebe. »Zakaj se je toliko lažje kaznovati kot ljubiti?« se sprašuje in uči, kako živeti v harmoniji in kako biti eno s samim seboj. »Ljubezen nas namreč osvobaja, strah pa zasužnjuje,« pravi človek, ki ljubezen dobesedno živi. 

Članek je bil objavljen v Jani številka 20, 2008