10 lastnosti ljudi, ob katerih se vedno počutimo dobro
Zakaj se ob nekaterih ljudeh sprostimo skoraj takoj? Psihologija razkriva drobne navade, zaradi katerih se ob njih počutimo slišane in sprejete.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Verjetno tudi vi poznate človeka, ob katerem se počutite dobro in ste ob njem skoraj neverjetno sproščeni. Pogovor z njim teče lahkotneje, tišina ni neprijetna, po srečanju pa imate občutek, da ste nekoliko boljše volje kot prej. Takšni ljudje niso nujno najbolj glasni, najbolj zabavni ali najbolj karizmatični, pogosto jih niti ne bi opisali kot središče družbe, a kljub temu jih imajo ljudje radi, saj se v njihovi družbi počutijo dobro. Kaj je tisto, zaradi česar se ob njih počutimo tako sproščeno?
Psihologija ponuja zanimivo razlago. Občutek, ki ga nekdo pusti v nas, je veliko manj odvisen od njegove osebnosti, kot morda laično sklepamo. Veliko večjo vlogo imajo drobne vsakodnevne navade, s katerimi drugim sporočamo, da jih vidimo, slišimo in sprejemamo. Dobra novica je, da večina teh navad ni prirojenih, temveč se jih lahko naučimo.
Zares poslušajo in ne čakajo le na svoj odgovor
Ena največjih razlik med ljudmi, ob katerih se počutimo varno, in tistimi, ob katerih se ne, je način poslušanja. Medtem ko mnogi že med sogovornikovim govorjenjem pripravljajo svoj odgovor, iščejo rešitev ali razmišljajo o podobni izkušnji, ljudje z visoko čustveno inteligenco poslušajo zato, da bi razumeli.
Ob njih imamo občutek, da smo zares slišani. Ob njih imamo občutek, da smo zares slišani. Ne poslušajo samo naših besed, temveč poskušajo razumeti tudi občutke, ki se skrivajo za njimi. Ne prekinjajo, ne zmanjšujejo naših občutkov in ne hitijo z nasveti. Spontano radovedno nas vprašajo za še kaj več in prav zato se ob njih počutimo videne. Psihologi poudarjajo, da je občutek, da nas nekdo razume, eden najpomembnejših temeljev zaupanja v odnosih.
PREBERITE TUDI:
Zapomnijo si majhne stvari
Morda se čez nekaj tednov spomnijo vprašati, kako je uspela pomembna predstavitev, ali pa povprašajo po družinskem članu, ki je imel zdravstvene težave. Marsikdo misli, da gre za izjemen spomin, a je v ozadju le iskreno zanimanje za drugega človeka.
Prav občutek, da smo nekomu ostali v mislih tudi po koncu pogovora, pomembno krepi medsebojno povezanost. Psihologi že dolgo poudarjajo, da občutek pripadnosti nastaja prav skozi majhne trenutke pozornosti. Velike geste navdušijo, drobna dosledna zanimanja pa gradijo zaupanje, saj govorijo: »Pomemben si mi bil dovolj, da sem si to zapomnil.«
Ne hitijo popravljati naših občutkov
Ko nekomu zaupamo težavo, pogosto dobimo seznam rešitev še preden uspemo razložiti, kaj nas sploh teži. Čeprav je namen običajno dober, lahko tak odziv nehote sporoča, da naših občutkov ni vredno doživeti.
Ljudje z razvito empatijo razumejo razliko med reševanjem problema in spremljanjem človeka skozi težek trenutek. Najprej dovolijo, da je čustvo prisotno, šele nato razmišljajo o rešitvah. Zaradi tega se ob njih počutimo razumljene in sprejete.
Ob njih nas ni strah narediti napake
Vsak se kdaj zmoti, pozabi ime, kaj polije ali izreče kaj nerodnega. Ljudje, ob katerih se dobro počutimo, našo zadrego opazijo in situacijo skoraj neopazno omilijo. Morda priznajo, da se tudi sami pogosto zmotijo, ali pa pogovor preprosto speljejo naprej, kot da se ni zgodilo nič pomembnega.
S prijazno pripombo ali nasmehom ustvarijo občutek, da se zaradi ene napake svet ne bo podrl. Takšna čustvena varnost je zelo pomembna, saj nam omogoča, da smo v odnosu bolj sproščeni in pristni.
Ne ustvarjajo nepotrebne drame
Vsakdo ima slab dan in vsakdo se kdaj pritoži, razlika pa je predvsem v tem, koliko pozornosti temu namenimo. Ljudje, ki pozitivno vplivajo na okolico, znajo izraziti nezadovoljstvo, ne da bi z njim preplavili ves prostor. Ne širijo napetosti, ne iščejo konfliktov tam, kjer jih ni, in ne naredijo iz vsake nevšečnosti velike zgodbe.
Psihologi že dolgo opozarjajo, da so čustva do določene mere nalezljiva. Če nekdo v skupino prinaša veliko napetosti, pritoževanja ali jeze, se to pogosto prenese tudi na druge. Enako velja za mir, prijaznost in dobro voljo. Zato lahko že ena oseba pomembno vpliva na vzdušje celotne skupine.
Znajo se nasmejati tudi sebi
Samozavest ni vedno videti kot popolnost. Pogosto jo prepoznamo po tem, da človek brez zadrege prizna svojo napako ali se nasmehne lastni nerodnosti.
Takšna drža zmanjšuje tekmovalnost in drugim sporoča, da jim ni treba biti popolni. Pri tem seveda ne gre za to, da bi se podcenjevali, je le zdrava sposobnost, da svojih napak ne doživljamo kot katastrofo.
Ne potrebujejo biti ves čas v središču pozornosti
V družbi pogosto najbolj izstopajo tisti, ki največ govorijo. Toda ljudje, ki pustijo najlepši vtis, niso nujno med njimi. Razumejo, da v vsakem pogovoru obstaja prostor za poslušanje in prostor za govorjenje, zato tega ravnovesja ne rušijo.
Ne tekmujejo za zadnjo besedo, ne preusmerijo vsake teme nase in ne iščejo potrditve z nenehnim opozarjanjem nase. Zaradi tega sogovorniki odidejo z občutkom, da so bili pomembni, ne pa le občinstvo nekomu drugemu.
Povezujejo ljudi med seboj
Posebna lastnost ljudi z razvitimi socialnimi veščinami je, da razmišljajo širše od sebe. Ko spoznajo dve osebi s podobnimi interesi, ju z veseljem predstavijo drugo drugi. V pogovoru iščejo skupne točke in ustvarjajo priložnosti za nove odnose.
Takšno vedenje razkriva pomembno psihološko značilnost – občutek notranje varnosti. Ljudje, ki jim ni treba nenehno dokazovati svoje vrednosti, veliko lažje privoščijo prostor tudi drugim.
Znajo začutiti druge, ne da bi izgubili sebe
Pomembna lastnost ljudi, ob katerih se drugi počutijo varno, je visoka empatija, sposobnost, da prepoznajo, kaj druga oseba doživlja, in temu primerno prilagodijo svoj odziv.
Ljudje, ob katerih se dobro počutimo, znajo biti mirni, kadar nekdo potrebuje mir, in sproščeni, kadar je čas za smeh. Vsega tega ne počnejo »na silo«, ampak pride spontano, ob tem pa ostajajo zvesti sebi in svojim vrednotam.
Po srečanju z njimi se počutimo nekoliko lažje
Morda je to najboljši pokazatelj kakovosti odnosa. Nekateri ljudje nas po srečanju napolnijo z dvomi, občutkom krivde ali izčrpanostjo, drugi pa za seboj pustijo občutek lahkotnosti.
Ko nas nekdo ne ocenjuje, ampak nas sprejema takšne, kot smo, se ob njem počutimo varne in sproščene. Prav ta občutek si naši možgani zapomnijo veliko dlje kot posamezne besede.
Te navade lahko razvijamo tudi sami
Če ste med branjem pomislili, da takšnih ljudi poznate premalo, obstaja še ena dobra novica. Morda se zdi, da so nekateri ljudje preprosto rojeni z darom za odnose, a raziskave kažejo, da se sposobnosti, kot so aktivno poslušanje, empatija, čustvena regulacija in sočutna komunikacija, razvijajo skozi izkušnje in zavestno vajo.
To pomeni, da lahko vsak od nas začne pri eni sami navadi. Da med pogovorom za nekaj minut odložimo telefon. Da ne prekinemo sogovornika. Da si zapomnimo eno podrobnost in zanjo vprašamo ob naslednjem srečanju. Da se ob naslednji napaki ne branimo, ampak se ji nasmehnemo. Ali pa da se po vsakem pomembnem pogovoru vprašamo nekaj zelo preprostega: Kako se je ta človek verjetno počutil v moji družbi?
MORDA VAS BO ZANIMALO ŠE:
To vprašanje je lahko eden najboljših kompasov osebne rasti. Osebna rast namreč ni le to, da bolje razumemo sebe. Prav tako pomembno je, da postajamo ljudje, ob katerih se tudi drugi počutijo bolj varne, sprejete in slišane. Ljudje si namreč veliko redkeje zapomnijo naše dosežke, duhovitost ali popolne odgovore. Veliko dlje ostane občutek, da so bili ob nas sprejeti, razumljeni in varni. Prav takšni odnosi pa so tisti, ki življenje naredijo lažje – ne le drugim, ampak tudi nam samim.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.