Arhiv Lokalno.si

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, območna organizacija Dolenjske in Bele krajine je danes v okviru tedna vseživljenjskega učenja pripravila okroglo mizo z naslovom Za učenje ni nikoli prepozno. Glavnina razprav je bila namenjena tekstilni industriji.

Sekretar sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije Anton Rozman je poudaril, da znanje, ki smo ga nekoč osvojili, za današnjo rabo skoraj da ni več primerno. Po njegovih besedah se je treba nenehno in sproti prilagajati razmeram. ''Osnove seveda ostajajo in noben problem ni narediti kakovosten ter všečen izdelek, problem je ta izdelek prodati. Če ga hočemo, moramo izobraziti določeno število ljudi, ki bodo naše znanje v izdelavi prenesli do kupca.''

V nadaljevanju je dodal, da morajo biti ti ljudje sposobni prodajati naše izdelke po vsem svetu in predvsem morajo biti sposobni konkurirati azijskim trgom, kjer je cena izdelave minimalna.

Kot primer je navedel murskosoboško Muro. ''Gre za izjemno kakovostne izdelke, ki pa nimajo prave blagovne znamke. Poznajo jo na območju nekdanje Jugoslavije, če pa kdo misli, da jo poznajo tudi v sosednji Avstriji na primer, pa se močno moti, niti v obmejnih mestih ni poznana. Da bi blagovna znamka zaslovela, ni težko narediti, vendar slovenska podjetja tega denarja enostavno nimajo,'' je rekel. Vse skupaj bo po mnenju Antona Rozmana treba začeti od začetka in sicer tako, da bomo naredili kakovosten produkt, ki ga bomo najprej prodajali v domačem okolju, nato v malo širšem, ko pa se bo ''prijel'', pa bo čas za svetovno prodajo.

Seveda pa je potrebno vedeti že danes, da tega produkta ne bomo izdelovali doma, ker potem pač ne bi bil cenovno konkurenčen. Doma bi izdelovali le tako imenovane ''nulte serije'', vse ostalo pa morda v državah nekdanje Sovjetske zveze, ali pa kje drugje.

Na naše vprašanje, kje vidi slovensko tekstilno in usnjarsko industrijo čez nekaj let, pa je Anton Rozman odgovoril: ''Ta industrija se bo v naslednjih letih še čistila in od sedanjih približno 20 tisoč zaposlenih jih bo čez štiri ali pet let ostalo le od 8 do 10 tisoč. Možnosti za obstoj so, je pa treba s prestrukturiranjem začeti takoj.''