Arhiv Štajerskega Tednika

Na ministrstvu za šolstvo so izračunali delež pridobljenih nazivov po celotni vertikali vzgoje in izobraževanja: 21 % strokovnih delavcev je brez naziva, 27 % strokovnih delavcev ima naziv mentor in s tem dodatek v višini 238 evrov bruto (učitelji) oziroma 155 evrov bruto (vzgojitelji), 41 % strokovnih delavcev je v nazivu svetovalec in 10 % strokovnih delavcev je pridobilo naziv svetnik. »Gre za srednjo vrednost, saj se porazdelitve pridobljenih nazivov nekoliko razlikujejo glede na vrsto izobraževanja, v katerem so zaposleni strokovni delavci,« so dodali pojasnilo.

Pri 45 letih v nazivu svetnik, zdaj bi še naziv »višji svetnik« - in višjo plačo ...

Učitelji, vzgojitelji in drugi strokovni delavci (svetovalni delavci, knjižničarji) lahko napredujejo v strokovne nazive, če za to izpolnjujejo potrebne pogoje. Trenutno lahko napredujejo v tri nazive: mentor, svetovalec in svetnik.

Spomnimo, da se je sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) pred koncem lanskega leta z ministrom v odhodu Jernejem Pikalom dogovoril o sistemski prenovi napredovanja strokovnih delavcev. Poudarek predlagane vsebine dogovora je v lažjem napredovanju strokovnih delavcev v naziv svetnik in v uvedbi četrtega naziva (višji svetnik). Na šolskem ministrstvu so dodali, da se bo z uvedbo četrtega naziva in njegovo umestitev na vrh napredovalne lestvice dala možnost napredovanja tistim strokovnim delavcev, ki so po obstoječem sistemu v kariernem napredovanju že dosegli maksimum (obstoječi svetnik).

»Gre za strokovne delavce, ki so na sredini delovno aktivnega obdobja (povprečna starost je 45 let). Hkrati pa taka rešitev lahko predstavlja tudi motivacijo za te strokovne delavce.«

SVIZ dodaja, da naj bi četrti naziv dodatno motiviral strokovne delavke in delavce k poglabljanju in širjenju strokovnega znanja. Seveda pa bo dodaten razred pomenil višje plačilo. Nagrada torej ni (le) dodatno znanje, temveč tudi denar.

Naziv ostaja trajno, ne glede na strokovno aktivnost

Preberite več v Štajerskem Tedniku