Arhiv Štajerskega Tednika

Razumljivo, vodstva so reševala delovna mesta svojih redno zaposlenih delavcev, ki so bila že tako ogrožena zaradi zmanjšanega obsega dela ali prodaje. Študentski servisi so tako med epidemijo novega koronavirusa beležili več kot 90-odstotni upad oglasov za študentsko delo, številne študente, ki ob študiju morajo delati, pa so poleg tega eksistenčno ogrozile še zamude pri izplačevanju honorarja za čas pred epidemijo, torej niso samo izgubili dela, ampak so ostali celo brez plačila za februar in marec. Kot kaže, tako vsaj domnevajo na e-Študentskem servisu, bodo na poplačila morali še počakati. Država je študentom sicer priskočila na pomoč z enkratnim dodatkom v višini 150 evrov, ki je lahko malce ublažil, nikakor pa ni pokril izpada njihovega prihodka.

Pokojninski prispevki in koncesijske dajatve

V Sloveniji deluje okrog 20 študentskih servisov, med njimi pa so največji že omenjeni ljubljanski e-Študentski servis z največjim tržnim deležem med servisi pri nas, kranjski Mjob in Študentski servis Maribor. Medtem ko je študentsko delo dolgo veljalo za najugodnejše, pa že nekaj časa ni več tako; pred petimi leti so namreč stopile v veljavo spremembe zakona za uravnoteženje javnih financ, ki so študentsko delo delodajalcem precej podražile in jim naložile plačilo dodatnih prispevkov, med drugim tudi prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je zdaj razdeljen med delodajalca in študenta.

Preberite več v Štajerskem Tedniku