Dom upokojencev Ptuj: „Snidenje s svojci po koroni je bilo kot čakanje na prvi randi“
Razglasitev epidemije je dodobra spremenila naš vsakdan. Med tistimi, ki so spremembe najbolj korenito čutili, pa so gotovo stanovalci doma upokojencev. Zavedali so se, da sodijo v rizično kategorijo, strah in osamljenost pa so preganjali z optimizmom. Povedali so, kaj so najbolj pogrešali, kako so se kratkočasili in kako so vse skupaj doživljali tisti, ki so z njimi preživljali dneve in noči – zaposleni. Tudi ti so namreč morali popolnoma spremeniti svoje življenjske navade, da bi starostnike uspešno ubranili pred okužbo.

Brez svojcev življenje nima smisla
Zdaj, ko se življenje vrača v normalne tirnice, se stanovalci doma upokojencev najbolj veselijo ponovnih obiskov svojcev. Vsi v en glas povedo, da so jih neizmerno pogrešali. „Komaj smo čakali, da bodo dovolili obiske. Drugače pa je bilo v redu, čas je kar hitro minil, postrežba je bila dobra, osebje je skrbelo za nas, vse smo imeli, pogrešali smo le domače, njihov objem,“ pravi stanovalka ptujskega doma Nežka Emeršič.
Njena kolegica Frančiška Muzek dodaja, da so si dneve naredili takšne, da jim je bilo fajn in da jim dejansko nič ni manjkalo: „Bojim pa se, da se zdaj ukrepi prehitro sproščajo in da se bo virus vrnil. Malo je prehitro za vse to naenkrat. Mislim, da bomo zdaj malo bolj previdni, tudi po koncu korone.“ Podobnega mnenja je tudi Said Musić, ki pravi, da so, kljub temu da so se v domu družili v manjših skupinah, močno pogrešali tudi obiske iz zunanjega sveta.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se