Arhiv Štajerskega Tednika

Vsakdo, ki šteje 50 ali več let in je iskal novo službo, se je že kdaj srečal s povsem jasnim odgovorom potencialnega delodajalca. »Vse lepo in prav, ste odličen kandidat, a ste žal prestari,« je vse prevečkrat slišano in podjetje daje raje prednost mlajšemu, pa čeprav manj izkušenemu delavcu.

A razmere se vseeno spreminjajo. Pokoronski čas pokazal eno: ker primanjkuje delovne sile in predvsem izkušenih delavcev – z mladimi se danes podjetja pogosto ne nameravajo ali nimajo časa ukvarjati ali pa tudi nimajo dovolj usposobljenega kadra, da bi učili novince – vedno bolj iščejo starejše in delovno aktivne delavce.

»Na leto nam primanjkuje okoli 10.000 delavcev, pozna se, da tudi starejši vedno manj iščejo delo, pa čeprav iščejo delavce nekako do 65. leta starosti. Večja težava kot starost je pri trenutnem iskanju zaposlitve neizobraženost, kar ena tretjina iskalcev je namreč neizobražena, ne zna jezika ali nima nobenih izkušenj.«

Starejši imajo bolj izražene delovne navade in čut dolžnosti

Prednosti starejših delavcev pa so očitne. Starejši poznajo drugačne delovne vrednote, so veliko bolj zanesljivi. Delodajalci namreč vse pogosteje stokajo, da se »na mladino danes ne moremo več zanesti, nikoli ne vemo, ali bo mlajši delavec sploh prišel v službo in ali bo to javil. Prav tako je pri mladih več zamujanja na delo, lojalnost do podjetja in čut dolžnosti pa sta pri starejših veliko večja.«

Delodajalcem zmanjkuje potrpljenja z mlajšimi