I. N.

##IMAGE-3318974##

O stavki vse resneje poleg zdravnikov razmišljajo tudi učitelji, ki opozarjajo, da se njihov položaj, ta se odraža tudi v plači, ne sme poslabšati v odnosu s primerljivimi poklici. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štukelj poudarja, da ne gre le za plače.

Prihajate s pogajanj za nov plačni sistem. Kot je znano, predlagate enoten sistem za ves javni sektor. Kako uspešni ste bili pri pogajanjih?

Danes (3. april, op. p.) so pogajanja potekala z ministrom Virantom, s katerim se pogajamo vsi sindikati skupaj, z ministrom Zverom pa se za šolstvo pogajamo ločeno ob torkih. Kar zadeva splošna pogajanja, naj povem, da se je danes odprlo vprašanje regresa in vprašanje, ali naj bi vsi zaposleni v javnem sektorju skupaj stopili v nov plačni sistem ali posamično, ko bi se o tem posamezna skupina (šolstvo, zdravstvo, državna uprava itd.) dogovorila. To vprašanje je še vedno odprto, sindikati posamično vstopanje zavračamo.

Omenili ste, da se z ministrom za šolstvo pogajate ob torkih. To pomeni vsak torek, enkrat na teden?

Pogajanja res potekajo ves čas, že šest let. Za šolske kolektivne pogodbe pa se pogajamo od lanske jeseni, žal pravega napredka zaenkrat ni. Na podlagi sklepov, ki jih ima Sviz, niti stavka ni izključena, ker se bojimo, da bodo z novim plačnim sistem delovna mesta, zlasti učiteljska, razvrednotena v primerjavi z uradniškimi delovnimi mesti oz. z delovni mesti v zdravstvu.

Aktualne v tem času so tožbe učiteljev za premalo izplačane plače. Ali za tiste, ki so jim bile premalo izplačane plače, pa je od takrat minilo že več kot pet let, še obstaja kakšna možnost?

Zakonski rok za uveljavitev premalo izplačanih plač je pet let, tako da ta možnost ne obstaja, razen če bi se dogovorili za izvensodno poravnavo, vendar je to možnost minister že zavrnil.

Kako v sindikatu komentirate spremembe zakonodaje z zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja?

Svizu je uspelo prepričati večino državljank in državljanov, da enako financiranje zasebnih in javnih šol ne bo koristilo javnim šolam, ampak to lahko pomeni slabši položaj za javne šole. Zelo smo zadovoljni, da je bila na predlog predsednika vlade ta določba umaknjena, kar po moje dolgoročno pomeni, da bodo javne šole pomenile jedro šolskega sistema v državi, obenem pa bo zavarovan položaj mladih, ki prihajajo iz družin s šibkejšim socialnim položajem. To omogoča tudi kakovosten razvoj javnega šolstva v prihodnje. Nismo pa zadovoljni z vsemi določbami zakona, ki bodo začele veljati, naša ocena je, da niso domišljeni in da bo zato prihajalo do težav. Najbolj problematično je financiranje srednjega šolstva po glavi dijaka.

Stavka, ki ste jo napovedali v februarju, pa nato od nje odstopili, je torej še aktualna?

Stavka postaja vedno bolj aktualna, kajti ne najdemo skupnega jezika pri uvrščanju učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Bojimo se, da se bomo ponovno vrnili na položaj pred letom 2002, ko se bodo razmerja do ostalih v javnem sektorju ponovno poslabšala, kar pa bo slabo za celotno državo. Če izobraževanja učiteljev ne bomo cenili in ga bomo razvrednotili, potem to ne more biti dobro za razvoj naše države. Če bomo prisiljeni stavkati, bomo stavko tudi izpeljali. Ključne odločitve o tem bomo sprejeli še ta mesec.

V javnosti velja prepričanje, da ste učitelji pravzaprav dobro plačani za svoje delo.

To je zelo relativno, kaj je dovolj plačano. Mi zlasti opozarjamo na to, da se položaj učiteljev, ta se odraža tudi v plači, ne sme poslabšati v odnosu s primerljivimi poklici, kot so državni uradniki in zdravniki. Če se bo to zgodilo, bosta kariera učiteljev in ugled tega poklica padla, kar pomeni, da bodo v izobraževanje prihajali slabši kadri, to pa bo slabo za vse. To je bistvo problema. Nov plačni sistem se na nek način uvaja na račun šolnikov, ki bomo ponovno zdrsnili navzdol po družbeni lestvici.