B. B.

##IMAGE-3320357##

Obisk varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik v Novem mestu je za predstavitev svojih težav minulo sredo izkoristilo 11 oseb iz širše dolenjske regije. Varuhinja se je ob tem srečala še z novomeškim županom Alojzijem Muhičem, v družbi Silva Mesojedca pa je obiskala tudi romsko naselje Brezje.

“Za razliko od drugih regij je bilo tokrat relativno malo pritožb zaradi sodnih in upravnih postopkov. Glavna tema so bila delovna razmerja,” je po obisku povedala Čebašek Travnikova.

Varuhinja, ki je v Novo mesto prišla z ekipo pravnikov, o konkretnih primerih zaradi zaupnosti podatkov ni želela govoriti, izvedeli pa smo, da se je ena pritožba nanašala tudi na delo novomeške občinske uprave.

“Gre za primer, ko želi nekdo zidati na še nezazidljivem zemljišču. Postopke je sprožil že l. 2004, na občini pa mu, po njegovih navedbah, ves čas govorijo, da bodo zadevo uredili v kratkem, a se v vseh teh letih ni zgodilo še nič. V tem smislu bomo poskušali ugotoviti, kako občina komunicira z občani. Ali imajo ti možnost izvedeti, kdaj bodo v resnici končani postopki ali ne,” je povedal Tone Dolčič iz urada varuhinje.

Glede obiska v romskem naselju Brezje je varuhinja povedala, da sedaj lažje razume nekatere pobude Silva Mesojedca v zvezi z naseljem.

“Koncentracija na enem mestu prinaša veliko težav. Na eni strani se srečujemo z getoizacija in izolacijo od drugih prebivalcev, na drugi strani pa tak način bivanja povečuje konflikte znotraj romske skupnosti. Vse to pa predstavlja veliko oviro pri prizadevanjih za drugačen način življenja.”

Čebašek Travnikova je s sodelavci predstavila tudi ugotovitve glede nedavnega obiska zaporov na Dobu. “Naleteli smo na veliko slabosti. Ena najhujših je prenatrpanost, ki ima že elemente nečloveškega ravnanja. Druga zadeva je neustrezna zdravstvena oskrba. Uprava si to sicer prizadeva urediti, a je pri tem le napol uspešna. Zdravniško osebje se pogosto menjava, z obsojenci pa delajo slabo usposobljeni pazniki, čeprav bi bilo bolje, da bi zanje skrbeli zdravstveni tehniki. Posebej problematična pa se nam zdi nedavna zamenjava psihiatrinje, ki je devet let hodila na Dob. To je za obsojence velika izguba, saj se je to sodelovanje končalo zelo na hitro, zapornikov pa ni nihče pripravil na njen odhod. Veliko je odprtih vprašanj glede kadrovske zasedbe, v kateri je število strokovnjakov, ki naj bi sodelovali v postopkih rehabilitacije, odločno premajhno. Težave so tudi z zagotavljanjem dela za tiste obsojence, ki želijo delati, in še kaj. Skratka, naš največji zavod za prestajanje kazni se za zdaj ne more pohvaliti z ničimer,” je povedala varuhinja.

In kakšna bo usoda enajstih pritožb, kolikor jih je ob obisku v Novem mestu dobila varuhinja? Čebašak Travnikova obljublja, da bodo vse primere podrobno preučili in o svojih ugotovitvah obvestili vse vpletene strani. Varuhinja ob tem dodaja, da je od 3.000 primerov, s kolikor se letno srečajo na uradu, le petina takih, pri katerih se posredovanje varuha izkaže za smiselno.

“Podobno je povsod po svetu. Ljudje se na nas velikokrat obrnejo, ko je že prepozno, se pravi, ko so izrečene sodbe že pravnomočne. Pogosto so prevelika tudi pričakovanja, ki izhajajo iz socialne stiske oziroma revščine, tako da ni redko, da ob težavah, ki so povečini povsem realne, marsikomu lahko le izrazimo sočutje,” je še povedala Čebašek Travnikova.

Boris Blaić