T.J.G.

arhiv DL, T. J. G.

V kompleksu centra biotehnike in turizma Grm na Sevnem pri Novem mestu bi radi v naslednjih štirih letih zgradili nov študentski dom z 80 do 100 posteljami, novo telovadnico in novo šolsko poslopje. Zadnje bi bilo v prvi vrsti namenjeno preselitvi gostinske šole iz središča Novega mesta pod Trško goro, po potrebi pa bi novo stavbo uporabljali oz. razširili tudi za visokošolske potrebe. Vse to bi po prvih ocenah stalo okoli 14 milijonov evrov.

Kot pravi direktor centra Grm Tone Hrovat, si za to veliko naložbo prizadevajo zaradi dveh razlogov. Eden je ta, da sta obe srednji šoli v sklopu Grma, kmetijska in gostinska, oz. njuni poslopji potrebni prenove, drugi pa je ta, da bo Grm v kratkem dobil soglasje za ustanovitev fakultete za upravljanje s podeželjem, ki ji mora zagotoviti prostorske pogoje.

Ustrezna posodobitev gostinske šole v centru Novega mesta bi bila zelo zahtevna ali celo nemogoča, pravi Hrovat, zato bi bilo gostince smiselno preseliti na Sevno, objekt na Ulici talcev pa prodati. Selitev gostincev na Bajnof je prikladna rešitev tudi zaradi dejstva, da si bo moral Grm prostore za bodočo fakulteto zagotoviti sam, saj je že dalj časa jasno, da več deset milijonov evrov vreden projekt univerzitetnega kampusa v Drgančevju v kratkem še ne bo zaživel.

“Naš interes ostaja, da bo bodoča fakulteta svoj program izvajala tudi v Drgančevju, a že od vsega začetka smo poudarjali, da bo del te infrastrukture tudi na Sevnem. Po eni strani nekateri objekti iz kompleksa kmetijske šole preprosto ne sodijo v kampus, ob tem pa na šolskem posestvu potrebujemo tudi kvalitetno infrastrukturo za praktično izobraževanje na vseh treh nivojih: srednje-, višje in visokošolskem,” odločitev za širitev utemeljuje Hrovat.

Taka prostorska kombinatorika je že usklajena z novomeškim Univerzitetno-raziskovalnim središčem (URS) in občino, predstavili pa so jo tudi obema pristojnima ministroma.

“Minister Lukšič, tako kot prejšnja dva šolska ministra Zver in Gaber, je širitvi šolskega kompleksa na Sevnem sicer naklonjen, težave pa nastopijo pri financiranju,” priznava Hrovat, ki pri reševanju tega vprašanja pričakuje pomoč politike.

A tudi na tem področju so na Grmu že naredili pomemben korak naprej. Hrovat je tako v družbi poslanca Zaresa Francija Keka pred kratkim obiskal ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, predstavitev projekta pa je bila po besedah Keka uspešna.

Po teh sestankih so v Novem mestu prepričani, da bi vlada lahko zbrala potreben denar, tudi evropski, predvsem s sodelovanjem več svojih ministrstev. Sama šola bi v projekt kot lasten vložek prispevala 4 milijone evrov, kolikor bi jih po trenutnih ocenah dobili od prodaje stavbe gostinske šole v Novem mestu, ostalo pa bi prispevala država in/ali evropski skladi, partnersko vlogo pri projektu pa bo skoraj zagotovo morala prevzeti tudi novomeška občina.