Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

"O Romih vemo vsi vse. Poznamo zgodbe o socialnih podporah, kriminalu, neregistriranih avtomobilih, kurjenju, streljanju, črnih gradnjah, nelegalnih električnih in vodovodnih priključkih, nepripravljenosti za delo ter otrocih, ki nikoli ne dokončajo osnovne šole. Mnogo tega je žal res. Toda zakaj je tako in zakaj že tako dolgo noče biti nič drugače?" je danes na okrogli mizi o spoznavanju obeh plati zgodbe o Romih, ki sta jo organizirala Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in tukajšnje Društvo upokojencev, zbrane nagovorila moderatorka Tina Cigler.

Gre za skupen projekt »Raznolikost je bogastvo družbe« ob tednu enakih možnosti, s katerim so želeli prispevati k ozaveščanju javnosti o različnih oblikah diskriminacije.

Anamarija Kozlevčar, upokojena osnovnošolska učiteljica, avtorica 13 dvojezičnih delovnih zvezkov, je prepričana, da je srž problema v nepoznavanju jezika.

"Slovenski jezik je za romske otroke tuj jezik. Romski otroci vso svoje predšolsko obdobje preživijo v družini, kjer govorijo le romski jezik," pravi, prepričana, da bi že v predšolskem obdobju morali nameniti večjo pozornost vključevanju otrok v vrtec.

Sandi Brajdič iz romskega naselja Žabjak – Brezje, danes srednješolec, je ena svetlih izjem med Romi iz tega naselja, ki je končal osnovno šolo. Na prve obiske v šoli nima lepih spominov.

"Romi smo se v šoli držali sami zase. Nihče od ostalih otrok se z nami ni igral niti pogovarjal. Grozno sem se počutil,« pove. »Kar so drugi otroci delali, mi nismo. Takrat, ko so se učili angleščino, smo mi risali. Danes mi tisto znanje še kako manjka," pove.

Darja Bregar, romska pomočnica iz Dobruške vasi, mu prikima. "Počutila sem se kot črna ovca. Vedno sem sama sedela v šoli."

Za 30 ur dela preko javnih del ji danes mesečno pripada izhodiščna plača 248 evrov, medtem ko denarna socialna pomoč za posameznike brez imetja znaša 220 evrov.

"Romi se mi smejijo, češ, zakaj delam. A jaz nisem vajena čakati doma in živeti od socialne podpore," pravi. Žal je takšnih, ki bi podobno mislili, med Romi malo.

"Prav bi bilo, da bi tistim, ki delajo, pripadlo več, a za to bi bilo treba spremeniti zakonodajo. Sam menim, da bi veljalo več narediti na področju zaposlovanja Romov. Brezdelje nikamor ne vodi in na nikogar ne vpliva dobro," je poudaril direktor Centra za socialno delo Alojz Simončič.

Okrogla miza je potekala v sklopu bazarja nevladnih organizacij, na katerem so se danes v avli kulturnega centra Janeza Trdine predstavila številna nevladna društva, ki delujejo v regiji na različnih področjih.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista