MPA

Ustavno sodišče je ugotovilo, da zakon za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države ni v neskladju z ustavo.

Zbrali so 15.000 podpisov ljudi

Gre za zakon, ki ga je po zadnjih volitvah v DZ pripravil Inštitut 8. marec, z namenom v prejšnje stanje vrniti 11 zakonov, ki so bili spremenjeni v času vlade Janeza Janše. Zakon so v DZ vložili 25. aprila 2022, potem ko so za vložitev zbrali skoraj 15.000 podpisov ljudi. Vlada Roberta Goloba je zakon podprla, prav tako koalicija v DZ in zakon je bil po vetu državnega sveta v DZ z 49 glasovi za in 24 proti dokončno potrjen julija 2022.

Avgusta sta poslanski skupini SDS in NSi na ustavno sodišče naslovili zahtevo za oceno ustavnosti zakona, ki je po njihovem mnenju v neskladju z več členi ustave.

Spreminjanje več zakonov hkrati ni nujno protiustavno

V celoti sta zakon, ki posega v enajst drugih zakonov, izpodbijali zaradi uporabljene tako imenovane omnibus tehnike noveliranja, torej načina, ko se z enim zakonom spreminja več drugih zakonov. A je ustavno sodišče pojasnilo, da izbira načina noveliranja sama po sebi ni predmet ustavnega urejanja in načeloma spada v polje proste presoje zakonodajalca. Ustavno sodišče bi se do nje opredeljevalo le, če bi bila zaradi nje kršena kakšna ustavna določba, na primer načeli jasnosti ali pravne varnosti. A bi morali predlagateljici to konkretno utemeljiti.

"Zgolj pavšalno zatrjevanje, da takšen način noveliranja ni dopusten, ker izpodbijani zakon posega v vsebino enajstih drugih zakonov, ki niso med seboj povezani, po presoji ustavnega sodišča za utemeljitev zatrjevanega neskladja ne zadošča," so zapisali.

Do omejitve referendumskih pravic v tem primeru ni prišlo

Predlagateljici ustavne presoje sta zatrjevali tudi neskladje izpodbijanega zakona s 44. in 90. členom ustave, ki govorita o sodelovanju pri upravljanju javnih zadev in zakonodajnem referendumu. Izpodbijani zakon je namreč posegel tudi v zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, o katerem referenduma ni dopustno razpisati. Zato bi lahko bil ta zakon kot celota izključen iz referendumskega odločanja, so menili v SDS in NSi. A je ustavno sodišče pojasnilo, da bi do takšnega spornega položaja lahko prišlo le, če bi DZ ob predlogu za naknadni zakonodajni referendum sprejel sklep o nedopustnosti takega referenduma, do česar pa ni prišlo, zato tudi kršitve pravic ni bilo. SDS in NSi sta po vsebini izpodbijali še posamezne člene, ki se nanašajo na osem od spreminjanih enajstih zakonov.

Tako je ustavno sodišče določbo, s katero se spreminja zakon o orožju, presojalo z vidika njene skladnosti z načelom varstva zaupanja v pravo. Ugotovilo je, da zakonska ureditev, s katero se zožuje kategorije orožja, ki jih lahko nabavijo športni strelci, v primerjavi s prej veljavno ureditvijo poslabšuje njihov pravni položaj. A je bila sprememba ureditve potrebna zaradi pravilnega prenosa evropske direktive o nadzoru nabave in posedovanja orožja. Zaradi nevarnosti orožja pa je ustavno sodišče presodilo, da je teža sprememb za posameznike v razumnem sorazmerju z omejitvijo dostopa do nevarnega orožja, upoštevaje zahteve prava EU. Zato je odločilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo.

Marko Vavpotič

Zakon ni protiustaven, kljub kritikam dveh sodnikov

Neskladnost z istim načelom sta predlagateljici očitali tudi spremembi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero se v svetu javne šole oziroma javnega vrtca število predstavnikov zaposlenih s treh dvigne na pet. "Sprememba števila članov svetov javnih zavodov spada v prosto presojo zakonodajalca, zato sama po sebi ne more biti v neskladju z ustavo," so navedli na sodišču.

Prehodna ureditev, ki določa, da se v dveh mesecih po uveljavitvi zakona v svet zavoda izvolita dva dodatna predstavnika delavcev, pa ni posegla v mandate že izvoljenih članov svetov javnih zavodov in ni poslabšala njihovega pravnega položaja. Ustavno sodišče je tudi za druge očitke o neskladju izpodbijanih določb z ustavo ugotovilo, da ne držijo oziroma da so pavšalni, zato je odločilo, da zakon za zmanjšanje škodljivih posegov politike ni v neskladju z ustavo.

Odločbo je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Rok Svetlič, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji. Svetlič je med drugim ocenil, da je zakon nezdružljiv s temeljnimi postulati demokratičnega sobivanja. Jaklič pa, da tako "multipraktik zakonodajno urejanje" ni primerno in predstavlja zlorabo namena zakonodajnega urejanja. Sodnika Rajko Knez in Marko Šorli sta podala pritrdilni ločeni mnenji.