Arhiv Štajerskega Tednika

Vabilu se je odzvalo 76 kadetov iz petih razredov, profesorji Viljem Celestina, dr. Andrej Anžič in Miro Deželak ter vzgojitelja Ivan Strehar in Janez Lebar.

Kot pred petdesetimi leti so se tudi letos ob srečanju po velikosti postavili v vrste po razredih. Nato so se v spominskem gaju s cvetličnima aranžmajema poklonili spominu padlih v vojni za Slovenijo in ubitim miličnikom med opravljanjem službenih dolžnosti. Zatem so si ogledali Muzej slovenske policije. V jedilnici šole, kamor so v času šolanja najraje zahajali, so se potem družili in obujali spomine.

Leta 1971 se je v peto generacijo vpisalo 171 dijakov, ki so zaključili osnovno šolo. Čez tri leta si je uspešno pridobilo poklic miličnika 155 dijakov. Spoznali so se pred 53 leti, ko so še kot otroci z vseh koncev Slovenije prišli v Tacen pod Šmarno goro po znanje, z željo postati miličnik. Vsi so tedaj sanjali svoje otroške sanje, da bodo miličniki na motorju, v helikopterju, na ladji – kaj drugega jih pravzaprav takrat ni posebej zanimalo. To je bil čas lažnih otroških sanj. V enotah milice so se potem srečali z realnostjo in povsem drugačnim delom.

Šola je bila zanje tudi drugi dom, saj jih v ustanovi niso samo učili, temveč tudi vzgajali; prebivali so namreč v internatu in tako preživeli v šoli 24 ur na dan. Le redko so lahko odhajali domov.

Preberite več v Štajerskem Tedniku