Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Največji festival za starejše v Evropi, imenovan F3ŽO (Festival za 3. življenjsko obdobje), se je letos že dvaindvajsetič odvijal v Cankarjevem domu v Ljubljani. Tudi topliški upokojenci smo si vzeli čas in ga obiskali.

Ker je v zadnjih letih vlak postal naše prevozno sredstvo, smo si ga poslužili tudi ob tej priložnosti. Jutranja kavica na železniški postaji v Ljubljani je že utečena rutina. Sprehod po Bavarskem dvoru, po prenovljenih tlakovanih pločnikih, mimo Šestice in Name, je bil pravi balzam v prelepem sončnem dopoldnevu. In pred nami že pogled na parlament in na drugi strani Cankarjev dom.

Ob vhodu v največje kulturno središče smo prejeli vsak svojo vrečko s programsko brošuro in informacijami. Sprehodili smo se med razstavljalci vseh generacij in si ogledovali sejemsko ponudbo raznih izdelkov in storitev. Dogovorili smo se, da se bomo udeležili delavnice »Pripomočki za boljši spomin«, nekaj se jih je odpravilo na predavanje »Kaj lahko za svoje zdravje storimo sami«, ki so se odvijali ravno v naši časovnici. Kar nekaj pa jih je ostalo ob odprtem odru in uživalo ob kulturno-umetniških točkah, ob pesmih in plesu. Sicer je bilo tekom celega dneva veliko izobraževalnih in kulturnih programov, okroglih miz na aktualne teme sedanjosti in prihodnosti.

Ob dogovorjeni uri smo se spet zbrali pred vhodom Cankarjevega doma, kajti naš program se je nadaljeval preko Kongresnega trga in Tromostovja, kjer nas je na Mestnem trgu čakal električni vlakec Urban. Namestili smo si slušalke z zvočnim vodnikom, ki je dal potovanju svoj čar. Odpeljal nas je po krožni poti na ogled Ljubljane. Prvi postanek je bil na Ljubljanskem gradu. Imeli smo toliko časa, da smo se povzpeli na razgledno ploščad s prekrasnim pogledom na Ljubljano. Nadaljevali smo do Špice, z veliko zelene površine, lesenih stopnic in številnimi ležalniki ob obrežju Ljubljanice. Postanka je bilo ravno prav, da smo se naužili teh lepot. Vračali smo se mimo trnovske cerkve in Plečnikove hiše, Križank, parlamenta, opere, po Prešernovem trgu in čez Tromostovje nazaj na izhodiščno točko. Tudi za kosilo smo so si vzeli čas. Sprehod čez Mesarski most, most ljubezni, okrašen s številnimi ključavnicami je nakazoval, da gre naš obisk Ljubljane počasi h koncu.

Ker vlak nikoli ne čaka, res pa je, da vedno pride tudi drugi, smo se odpravili na železniško postajo.

Dan ni enak dnevu in verjamem, da bo naš današnji eden tistih, ki bo marsikomu ostal v zbirki lepih spominov.

Galerija

Arhiv Lokalno.si