Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

V pisarni Zveze Romov Slovenije (ZRS) so se včeraj sestali predstavniki romske skupnosti in nekaterih vzgojno-izobraževalnih ustanov ter centra za socialno delo, da bi skupaj našli načine, kako v šole privabiti več romskih otrok in jih spodbuditi, da pouk obiskujejo redno.

V šolskem letu 1972/73 je 15 romskih učencev od 654 vpisanih otrok prvič začelo obiskovati osnovno šolo Bršljin. Tedanji učitelji so kmalu ugotovili, da za uspeh romskih otrok ne bo dovolj, če jih v šolo pripeljejo in uredijo, ampak bo potrebno z njimi delati drugače. Učenci so bili takrat vključeni v heterogene oddelke, da bi bil prehod med šolo in domom mehkejši, pa so bili kasneje v prvem in drugem razredu vključeni v samostojno, homogeno skupino. Pri vzgojnih predmetih so se postopno vključevali v matične oddelke, eni prej, drugi kasneje, do tretjega razreda pa vsi, ki so napredovali.

Arhiv Dolenjskega lista

Osnovna šola Bršljin, ki ima v letošnjem šolskem letu vpisanih 99 romskih otrok, največ v Mestni občini Novo mesto, pa se kljub vsem naporom za povečanje obiska srečuje z izredno slabim odzivom. Zaradi izostajanja od pouka so se delavci šole na pobudo novomeške romske svetnice Dušice Balažek včeraj sestali v pisarni ZRS, kjer sta bila tudi podpredsednik ZRS Bojan Tudija in Tadej Lamovšek iz novomeškega Centra za socialno delo.

Arhiv Dolenjskega lista

Socialna delavka na bršljinski šoli Darja Padovan je dejala, da šolo izredno moti, ker romskih otrok ni pri pouku, in da je to v današnjem času alarmantno slabo. Šolski pouk redno obiskuje 60 odst. Romov, ostali prihajajo dokaj neredno. V primerih izostajanja od pouka šola obvesti pristojne službe, tudi Center za socialno delo, ki pa očitno ne odigra svojo vloge, a konkretneje o tem ne Padovanova ne Lamovšek nista želela govoriti.

"Sicer pa bršljinska šola šolsko leto začne tako, da vsi učitelji obiščejo starše romskih otrok v naselju," je pojasnjevala Padovanova, ki z Romi dela 25 let. Mehanizmi kaznovanja ne socialni delavki ne šoli niso všeč, radi bi dosegli le, da bi otroci hodili k pouku. "Ne morem dopovedati, da je izobraževanje pomembno in da brez izobrazbe ne bo šlo. Romska skupnost ne bo napredovala, če se ne bodo njeni člani izobraževali, žal pa s to mislijo težko prodiramo," je še dejala Darja Padovan.

Arhiv Dolenjskega lista

Največ lahko naredijo matere

Podpredsednik ZRS Bojan Tudija je povedal, da bi bilo več romskih učencev v šoli, če bi jih predstavniki šole osebno obiskali v naseljih, po njegovih besedah sta pri tem sama zveza in center za socialno delo nemočna. Zato je zbranim predlagal, da bi šola zaposlila koordinatorja, ki bi bil zadolžen prav za delo na terenu, kar pomeni, da bi se med Romi pojavil v primeru, ko otroka ne bi bilo v šolo.

Romska pomočnica Ana Slivšek, zaposlena na OŠ Bršljin, je na srečanju dejala, da do staršev romskih otrok pride preko otrok. Na ta način se je prebila do štirih družin.

Slab obisk naj bi beležili tudi na OŠ Šmihel, socialna delavka se je zato v spremstvu pristojnih in upokojene učiteljice Ane Marije Kozlevčar prav včeraj odpravila med Rome v Šmihel.

Ana Marija Kozlevčar je še dejala, da je predvsem romska mama tista, od katere je odvisno, ali bo otrok v šoli. "Če je ona skrbna, če zjutraj zbudi otroke, če jih zvečer pravi čas pošlje v posteljo, če dobijo otroci motivacijo od doma, potem tudi k pouku prihajajo. Romski otroci nimajo interesa in motivacije, da bi končali osnovo šolo. Pri Romih pa opažam, da otroci ukazujejo staršem, namesto da bi bilo obratno," je dodala Kozlevčarjeva.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista