Arhiv NTRC

Uršula Marot je v Domu starejših Laško trenutno najstarejša stanovalka. Je izjemno vitalna in družabna, zelo rada se pogovarja in se udeležuje številnih dejavnosti. Vsak dan obiskuje telovadbo, je članica pevskega zbora in molitvene skupine, rada peče pecivo skupaj z gospodinjami v domu in počne še marsikaj drugega. Pravi, da je rada v domu starejših, kamor se je preselila pred tremi leti. Od začetka je bilo malo hudo, prizna, nato se je privadila na življenje v domski skupnosti. Po zaslugi svoje pozitivne naravnanosti, vedrine in dobre energije preživlja lepo in polno jesen življenja. Vsak dan si dopoldne privošči kavo, popoldne pa kozarček vina. Za zdravje, pravi. Da bi ji slednje dobro služilo, da bi se prijetno počutila v krogu sostanovalcev in zaposlenih v domu ter da bi še dolgo delila življenjske modrosti, ji je zaželela tudi direktorica Doma starejših Laško Janja Podkoritnik Kamenšek.

Bilo je težko, a tudi lepo

Življenje do Uršule Marot ni bilo prizanesljivo. Od otroštva je trdo delala in skromno živela. Njena življenjska pot se je začela v Laškem, v vasi Podvin oziroma današnji Reki pri Laškem, kjer je preživljala otroštvo ter obiskovala osnovno šolo. Že v zgodnji mladosti, pri 14 letih, je odšla od doma in si kruh služila z delom na kmetijah. Kasneje je spoznala svojega bodočega moža, s katerim sta nedaleč od Uršulinega rojstnega kraja ustvarila hiško, ob kateri je imela Uršula lepo urejen vrt, vinograd in njivo. V zakonu se jima je rodila hči Marija. Kasneje je opravljala delo v Pivovarni Laško, kjer si je prislužila zasluženo pokojnino.

Na vprašanje, kaj bi danes, pri stotih letih, svetovala mladim, je izstrelila: »Naj uživajo.« Sama za uživanje ni imela veliko priložnosti je dodala: »Ko sem bila v najboljših letih, je bila vojna. Življenje je bilo polno preizkušenj in težav, a človek vse to preboli. Lepi trenutki so bili redki.«

BOJANA AVGUŠTINČIČ

Foto: Andraž Purg

Celotno reportažo lahko preberete v tiskani izdaji Novega tednika, ki je izšel 7. novembra 2024.