Arhiv Štajerskega Tednika

V skupini starejših oseb, ki so nekoč sebe in svoje družine preživljale z opravljanjem kmetijske dejavnosti, je namreč stopnja revščine in socialne ogroženosti največja, še posebej pa so ogrožene za delo nezmožne starejše ženske, ki so na kmetijah ostale same, saj njihovi prihodki ne zadostujejo za normalno preživetje. Razloge za takšen položaj starejšega kmečkega prebivalstva lahko iščemo tudi v močno deprivilegiranem položaju z ostalimi delavci, saj v primerjavi z njimi niso bili v enakem obsegu vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kasneje so se te krivice sicer popravile, kmečke pokojnine pa kljub temu v povprečju ostajajo pod pragom revščine.

Državni zbor je konec preteklega leta sprejel novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki od 1. januarja letos prinaša kar nekaj novosti tudi za kmečke zavarovance, saj bodo tudi zanje veljali dvig višine najnižje pokojnine, in sicer za osebe, ki so pretežni del svoje zavarovalne dobe dopolnile v zavarovanju za ožji obseg, dvig odmernih deležev pokojnine ter njihova postopna izenačitev glede na spol in ugodnosti v zvezi z odložitvijo upokojitve.

Plačevali vse življenje, danes pa reveži

Zaradi dolgov v smrt

Preberite več v Štajerskem Tedniku