Sonja Kastelic in Zdenka Kastelic

Vedno navdušimo poslušalce, saj je zanje to darilo in razvedrilo. Za nas pa potrdilo, da še zmoremo. Naša profesorica glasbe Cvetka Krampelj je potegnila najboljše iz nas v veselje vseh.

Vsakemu koncu dejavnosti sledi končni izlet. Mi smo se peljali v Šentrupert. Najprej smo si ogledali najlepšo gotsko cerkev Sv. Ruperta. Posvečena je zavetniku rudarjev v solnih rudnikih, zavetniku mesta, škofije in stolnice. V njej je bila razstava mašniških oblačil za vse priložnosti. Bogata zbirka je dolgo čakala, da so jo dali na ogled. Gospod Jakob Trček nam je veliko povedal o zgodovini cerkve, ki je bila v tej dolini pomembna za ljudi in zgodovino kraja.

Ogledali smo si tudi kozolce. To je prvi muzej na prostem s kozolci, ki sedaj kraju dajo svoj pečat. Imajo Deželo kozolcev. Ta zanimiva etnološka znamenitost Slovenije je v tem kraju našla pravo mesto za čaščenje tako pomembnega gradbenega poslopja Slovencev. Takšna modrost mojstrov je še vedno potrebna, da se zgradi tako lep in koristen del kmečkega gospodarstva. Kar 19 različnih sušilnih naprav priča o različnih tipih, ki so odražali moč in pamet takratnega gospodarja. Naše pokrajine niso več polne teh lesenih harf, ki lovijo veter in sušijo travo, žito, pridelke. Tu pa so zbrali vse tipe in vrste naprav za sušenje in prostor za orodja.

Najlepše pride na koncu. Obiskali smo Osnovno šolo Pavla Lunačka, ki slovi po galeriji ilustracij vseh slovenskih ilustratorjev. Imenovali so jo po nekdanjemu ravnatelju Jožetu Zupanu, ki je poskrbel, da so gostje ilustratorji pustili svoje delo v spomin na srečanje z njimi ob podelitvi bralnih značk. Tako se je nabralo veliko ilustracij, da so z njimi pokrili vse stene hodnikov in galerijo, ki lepša podstrešni prostor. O tem nam je pripovedoval sam ustanovitelj te prekrasne zbirke, Sedaj že nekaj let ni več ravnatelj, a svoje delo rad predstavi sam in je vesel, da znajo ceniti njegovo prizadevnost in zasluge. Oba z ženo Danico sta s svojim delom obogatila ta kraj in ljudi, saj sta vse predajala s srcem. Zapustila sta dobro dediščino. Za sabo puščamo sledi za ljudi in z ljudmi.

Tudi sicer je šola lepo opremljena in otroci znajo ceniti tako bogato okolje, saj ni bila poškodovana nobena slika. Zelo zanimivo je stopnišče. Na čelu stopnic so zapisani matematične operacije, slovnični skloni in angleške besede. Že hoja po stopnišču jih uči. V takih šolah sta pamet in red doma. Otroci v kraju pozdravljajo ljudi in dobrodošel si povsod v kraju.

V gostilni Jaklič smo zaključili druženje s prijazno postrežbo. Ta zelena, mirna dolina je obkrožena z romarsko Veselo goro in Nebesi. Vredno se je vračati v ta kraj! Prepričajte se sami!