Brane Praznik

Zato je spodbujanje k razgovoru o darovanju organov po smrti za namen zdravljenja in spoznavanje celotne obsežnosti takšnega zdravljenja, ki ga brez darovanih organov ali tkiv ne moremo izvajati, zelo pomembno. Vsak pogovor na osnovi dejstev vabi k treznemu razmisleku in tudi zavedanju, da se v družbi, v kateri smo pripravljeni pomagati drug drugemu, vsi počutimo bolj varni.

Bolj ko poznamo dejstva na področju darovanja organov, manj je predsodkov in strahov

V Sloveniji se z informiranjem in ozaveščanjem o tej temi že vrsto let ukvarja Zavod za presaditve Slovenija-transplant, ki tudi intenzivno podpira različne pobude posameznikov, društev in drugih skupin.

Enajst članic in članov Slovenskega društva Transplant, ki so zdravljeni s presaditvijo različnih organov, je pogumno odvrglo oblačila in stopilo pred objektiv Mirana Jurišiča, da bi skozi umetniško fotografijo gledalcu sporočili: ''Tukaj smo, popolnoma enaki vsem vam, razlikujemo se z brazgotino, ki je skrita in nosi svojo zgodbo.'' Portretiranci ̶ med njimi so tudi pobudnice projekta Anja, Tina in Nina  ̶  so fotografijam dodali kratko misel. To je dragocena dodana vrednost fotografovemu umetniškemu delu, zgodbam o strahu, žalosti, razočaranju, jezi, hkrati pa tudi o pogumu, upanju, bitki za življenje, veliki želji po življenju.

Izjave portretirancev z dodanimi strokovnimi pojasnili javnega zavoda Slovenija-transplant, dajejo neposreden vpogled v darovanje in presaditve organov in tkiv, saj odgovarjajo na številna vprašanja: Kdo so ljudje, ki so in lahko bodo potrebovali presaditev organov? Kako živijo po zdravljenju? Kakšne posledice imajo po operaciji ? Kako poteka darovanje organov? Kako naj se pogovorimo o svojih stališčih v družini? Kako se opredelimo za darovanje? Kaj sploh pomeni zdravljenje s presaditvijo? Kaj pomeni darovanje organov in tkiv po smrti?

Portreti odlično prikazujejo namen in potrebo po zdravljenju s presaditvijo, in lahko rečemo, da je to najboljša možnost za prikaz rezultatov darovanja organov po smrti ali za časa življenja in seveda zdravljenja s presaditvijo.

Potujoča razstava Moja brazgotina, moje življenje zdaj v Trebnjem

Razstava je iz UKC Ljubljana potovala v Mursko Soboto, UKC Maribor, ZD Sevnica, v SB Celje in Zdravstveno šolo v Celju, v Knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu in od 13. marca je na ogledu v galeriji Ana v Zdravstvenem domu Trebnje. Prav je, da razstava najde mesto v prostorih zdravstvenih domov ali bolnišnic in v kulturnih ustanovah. Sodelavci Zdravstvenega doma Trebnje so prav z organizacijo svoje galerije in naklonjenosti do različnih umetniških stalnih ali začasnih razstav poleg zdravljenja omogočili izvajanje nalog, kot je informiranje ljudi ter opogumljanje z drugimi vidiki življenja.

Prim. Danica Avsec, spec. anesteziologije in intenzivne medicine, 22 let direktorica zavoda Slovenija transplant, zdaj namestnica direktorja, o razstavi pravi: ''V Slovenija-transplantu na različne načine spodbujamo, da bi se o darovanju organov po smrti ljudje bolj sproščeno pogovarjali, tako na javnih kot v zasebnih prostorih, v krogu družine. Projekt Moja brazgotina, moje življenje smo na pobudo društva Transplant zastavili brez zadržkov, brez zavor. Ta razstava zelo neposredno razbija mite in tabuje, saj je prikaz oseb po presaditvi na umetniški način zelo nazoren in prijazno vabi. Ljudje s presajenimi organi so z veliko mero poguma in pozitivne energije povsem razgalili svoje brazgotine, telesa in misli, da bi opravili s tabuji, izrazili hvaležnost in podali ključno sporočilo: postanite darovalci in omogočite življenje. Upam, da bo razstava v ZD Trebnje pritegnila čim več ljudi in jih spodbudila k razmisleku o opredelitvi glede darovanja organov po smrti.''

Še nekaj konkretnih številk o darovanju organov:

•          En človek lahko z darovanjem organov po smrti reši 9 življenj.
•          V Sloveniji 85 % ljudi načelno podpira darovanje, v nacionalnem registru pa je opredeljenih le okoli 1,5 % prebivalcev.
•          V Sloveniji na zdravljenje s presaditvijo organa čaka okoli 200 bolnikov.
•          Povprečne čakalne dobe v Sloveniji so: 370 dni za ledvice, 250 dni za srce, 67 dni za jetra in 91 dni za pljuča.
•          Na leto v Sloveniji v UKC Ljubljana opravijo okoli 110 presaditev organov in 120 presaditev roženic.