Profimedia

Slovenija leži na potresno nevarnem območju. Dobra polovica države - vključno z osrednjim delom, kjer bi bile zaradi goste naseljenosti, državnih in gospodarskih ustanov ter prometne in energetske infrastrukture v primeru močnejšega potresa posledice hude na vseh področjih - leži na območju, na katerem je možen potres intenzitete osme stopnje po evropski potresni lestvici (EMS), navaja zadnja ocena tveganja za potres, ki jo je decembra 2023 izdalo ministrstvo za naravne vire in prostor. Največje pospeške tal je glede na karto potresne nevarnosti pričakovati na območjih Bovškega in Idrijskega, Ljubljane z okolico ter Brežic in Krškega. Na teh območjih so bili v preteklosti najmočnejši potresi.

Mineva 27 let od potresa v Posočju

Danes mineva 27 let od potresa v Posočju, katerega učinki so dosegli sedmo do osmo stopnjo EMS, poškodovanih je bilo veliko stavb, a k sreči brez neposrednih smrtnih žrtev. 

V ponedeljek bo obletnica ljubljanskega potresa, ki je tla stresel 14. aprila 1895, učinki pa so ocenjeni na med osmo in deveto stopnjo EMS; več kot desetina stavb je bila tako poškodovanih, da jih je bilo treba porušiti, umrlo je 21 ljudi.

Wkipedia

Najmočnejši doslej zabeleženi potres v Sloveniji je bil 26. marca 1511 na Idrijskem, intenziteta je ocenjena na deveto stopnjo EMS. Povzročil je številne žrtve, predvsem v Furlaniji in zahodni Sloveniji, ter ogromno gmotno škodo, navaja spletna stran Agencije RS za okolje.

Škoda za državo bi lahko bila katastrofalna

Stavbni fond v Sloveniji je potresno nezadostno odporen, ugotavlja študija Seizmični stresni test stavbnega fonda RS (2020-2050), ki jo je pripravila Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in je bila strokovna podlaga za resolucijo o krepitvi potresne varnosti Prehitimo potres.

Resolucija, ki jo je DZ sprejel novembra 2023, med drugim ugotavlja, da je bilo v preteklih letih veliko sredstev vloženih v energetsko prenovo stavb, da pa bi bilo treba sistem dopolniti s celostno prenovo stavb. "V primeru močnejšega potresa, predvsem v večjih mestih, je pričakovati veliko materialno škodo. Ker ima potres močan vpliv na druge pomembne vidike delovanja družbe, bi močnejši potres vplival tudi na prekinitev delovanja pomembnejših objektov in sistemov in s tem lahko ohromil celotno državo in družbo," opozarja.

Bobo

V potresno najbolj ogroženih stavbah živi od 88.000 do 228.000 ljudi. V primeru približne ponovitve ljubljanskega potresa iz leta 1895, ki bi se zgodil v letu 2020, bi bilo po ocenah poškodovanih med 42.000 in 102.000 stavb. Mediana neposredne škode na stavbah bi znašala 7,2 milijarde evrov oz. okoli 15 odstotkov BDP iz leta 2019, izhaja iz študije ljubljanske fakultete. Pri tem ni upoštevana škoda na infrastrukturnih objektih in druga posredna škoda, kot so ureditev začasnih bivališč, stroški okrevanja prebivalcev, izpad infrastrukture, prekinitev proizvodnje v gospodarstvu. "Tako povzročena škoda na stavbah bi bila za Slovenijo katastrofalna, še posebej, ker bi bil proces prenove precej dolgotrajen," ugotavlja resolucija.

Kot je za STA ta teden povedal profesor na katedri za konstrukcije in potresno inženirstvo ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo in eden avtorjev študije Matjaž Dolšek, ocene potresne odpornosti stavbnega fonda iz leta 2020 niso posodabljali. So se pa potencialne izgube v smislu denarja na račun višjih cen gradnje objektov verjetno precej povečale.

Akcijski program predvidoma v začetku 2026

Resolucija predvideva sprejetje akcijskih programov za zmanjšanje potresnega tveganja. Prvi naj bi bil sprejet v dveh letih po sprejetju resolucije, nato pa naj bi se posodabljal na pet let. "Akcijski program bo predvidoma pripravljen v začetku naslednjega leta," so za STA napovedali na ministrstvu za naravne vire in prostor. Pripravo strokovnih podlag za akcijski program je ministrstvo po lastnih navedbah zaupalo Gradbenemu inštitutu ZRMK in Zavodu za gradbeništvo z dvema podizvajalcema.

V študiji predlog dvofaznega ukrepanja

Kakšni bodo ukrepi v akcijskem programu, še ni znano. Resolucija opozarja, da večina doslej energetsko prenovljenih stavb ni bila celostno obravnavana - med drugim niso bile narejene seizmične analize in posledično morebitne potrebne utrditve konstrukcije. "V prihodnjih letih bo treba povečati delež stavb, za katere bodo narejene tudi računske ocene potresne odpornosti in tako pripravljene na izvedbo celostne prenove ob zagotovitvi ustreznih virov financiranja," navaja resolucija.

Študija iz leta 2020, ki jo je vodil Dolšek, predlaga dvofazno ukrepanje. Prva, petletna faza bi bila pripravljalna, druga do leta 2050 pa izvedbena. Prva faza bi med drugim zajemala izobraževanje inženirjev, ozaveščanje ljudi in izvedbo pilotnih projektov. Nujno bi bilo v tej fazi sprejeti tudi ustrezne zakonske podlage, meni Dolšek. "Dokler bo v gradbenem zakonu zapisano, da se lahko objekti zaradi potresov zrušijo, zaradi drugih vplivov pa ne, ne bomo mogli postati potresno odporna skupnost. Gre tudi za spreminjanje zavesti ljudi," opozarja.

Utrditev stavb v okviru izboljšanja energetske učinkovitosti?

K ukrepanju bi lahko Slovenijo spodbudile evropske usmeritve. Lani spomladi izdana posodobljena direktiva EU o energetski učinkovitosti stavb omogoča širšo prenovo stavb glede na potrebe, tudi s potresno utrditvijo. "Čeprav resolucija o krepitvi potresne varnosti pravno ni obvezujoča, bi bilo vendarle zelo nenavadno, da problema potresne neodpornosti Slovenije ne bi naslavljali prek posodobljene direktive o energetski učinkovitosti stavb," meni Dolšek.

Samo energetska sanacija lahko prinese tudi dodatne težave. Kot opozarja resolucija, bi imela v primeru hujših poškodb ob potresu razgradnja energetsko saniranih stavb večji negativni vpliv na okolje, hkrati bi bila razgradnja dražja, v energetsko prenovo vložena finančna sredstva pa izgubljena. "Celostni pristopi k prenovam stavb bodo pozitivno vplivali na slovensko gospodarstvo, predvsem na gradbeno in na druge spremljajoče industrijske panoge," je navedeno v resoluciji.

V javnem sektorju je bilo doslej energetsko prenovljenih največ ravno stavb, ki so potresno najbolj neodporne, "kar je najslabši možni scenarij", je Dolšek povzel rezultate seizmičnega stresnega testa stavbnega fonda širšega javnega sektorja, ki so jo izvedli na prošnjo ministrstva na okolje, podnebje in energijo.

Ponekod bolj racionalna nadomestna gradnja

Stanje stavbnega fonda v državi je fakulteta ocenila s pomočjo nepremičninske baze geodetske uprave, kjer pa je na voljo razmeroma malo podatkov, na podlagi katerih bi se lahko določilo, kako je treba pri posamezni stavbi ukrepati. Dolšek je s sodelavci razvil in predlagal uvedbo potresne izkaznice, po kateri bi po zgledu energetskih izkaznic inženirji ocenili vsako posamezno stavbo.

Strošek potresne utrditve lahko hitro preseže strošek energetske prenove, pravi Dolšek, zato bi bilo po njegovem mnenju treba razviti model odločanja, kdaj iti v prenovo in do kakšne stopnje. "Vse stavbe se da potresno utrditi, velikokrat pa to ni racionalno, ker je bolj racionalna nadomestna gradnja," pravi.

Svet24

Med takšnimi primeri so desetetažne zidane stolpnice v Ljubljani, za katere sicer že obstajajo projekti potresne utrditve. "Prenova potresne odpornosti takšnih stolpnic bi bila verjetno svetovni unikum, čeprav imajo lastniki vso pravico, da to naredijo. Verjetno pa bi obstajale še druge možnosti, ki bi jih lastniki mogoče uporabili, če bi imeli sistemske rešitve na ravni države," pravi Dolšek.

Med slednjimi bi lahko bila po njegovih besedah projektantska podpora in podpora inženiringa ter državna gradnja stanovanj, v katere bi se ljudje iz zgradb, pri katerih bi bilo bolj racionalno zgraditi nadomestno gradnjo, kot jih potresno utrditi, preselili za čas gradnje sodobnih stolpnic.