Profimedia

Ekipa znanstvenikov se je do odkritja dokopala s pomočjo vesoljskega teleskopa James Webb. Kot so pojasnili, gre v primeru velikega planeta daleč od našega osončja za doslej najpomembnejše znake o obstoju življenja v vesolju.

»Kar ugotavljamo, so znaki o morebitni biološki aktivnosti zunaj našega osončja,« je poudaril Nikku Madhusudhan, astrofizik z univerze v Cambridgeu. Pojasnil je, da so na planetu K2-18 b zaznali kemične sledi plinov, ki jih na Zemlji proizvajajo zgolj biološki procesi. Gre za »prve sledi daljnega sveta, ki bi lahko bil naseljen. To je revolucionaren trenutek.«

Kot so še hitro poudarili v ekipi znanstvenikov, s tem niso naznanili odkritja dejanskih živih organizmov. Pozvali so k zadržanosti, saj je treba izvesti še dodatne preiskave, da bi ugotovili, kaj v resnici vidijo. Bolj kot dokaz o življenju gre za signal o bioloških procesih na planetu, zato je treba ugotovitve obravnavati previdno.

Profimedia

Dimetil sulfid in dimetil disulfid

Planet K2-18 b kroži okoli zvezde, ki je od Zemlje oddaljena dobrih 120 svetlobnih let. Planet s približno 2,6-krat večjim premerom od Zemljinega ima od našega planeta tudi približno 8,6-krat večjo maso. Okoli svoje zvezde, rdeče pritlikavke, ki je manjša in manj svetla od našega Sonca, kroži na za življenje ugodni razdalji, znotraj tako imenovanega naseljivega oziroma »zlatega« območja, kar pomeni, da je na njem možen obstoj tekoče vode, ključne sestavine življenja, kot ga poznamo.

Znanstveniki so že v preteklosti ugotovili, da so na planetu prisotne spojine, ki vsebujejo ogljik, vključno z metanom in ogljikovim dioksidom. Tovrstne spojine so na našem planetu gradniki življenja.

Zdaj so s pomočjo teleskopa James Webb ugotovili še, da bi lahko bila na planetu prisotna plina dimetil sulfid in dimetil disulfid. Ta dva plina na Zemlji proizvajajo izključno živi organizmi, predvsem fitoplankton oziroma mikroalge in bakterije. To bi lahko pomenilo, da je na planetu velika količina mikrobnega življenja.

Nekateri skeptični

Nekateri stanovski kolegi so glede odkritja bolj skeptični, saj menijo, da bi omenjeni spojini lahko nastali na način, ki je ljudem na Zemlji neznan in ki morda na noben način ni povezan z življenjem, poroča STA. Neodvisna raziskovalka Catherine Heymans z univerze v Edinburgu je opozorila, da tudi, če bi potrdili obstoj omenjenih spojin v ozračju, bi morali še vedno ugotoviti njihov izvor. Ekipa iz Cambridgea se s tem strinja in že proučuje možnost njunega nastanka na neživljenjski način.