Zadnji vročinski val po Evropi povzročil 1500 smrti, največ v Milanu
Junij in začetek julija sta v večjem delu Evrope minila v znamenju ekstremne vročine. Analiza znanstvenikov na britanskih univerzah kaže, da je to obdobje minilo tudi v znamenju smrti, povezanih z vročino in globalnim segrevanjem.

Zadnje vremensko dogajanje in zlasti vpliv na prebivalstvo je pod drobnogled vzela skupina znanstvenikov z britanske univerze Imperial College London ter Londonske šole za higieno in tropsko medicino. Znanstveniki so danes objavili izsledke svoje analize, ki kaže, da je globalno segrevanje z zadnjim vročinskim valom v 12 evropskih mestih povzročilo kar 1500 dodatnih smrti. Glede na razpoložljive podatke ocenjujejo, da je vročinski val med 23. junijem in 2. julijem v Milanu terjal kar 317 smrtnih žrtev, v Barceloni 286, Parizu 235, Londonu 171, Rimu 164, Madridu 108, Atenah 96, Budimpešti 47, Zagrebu 31, Frankfurtu in Lizboni 21 ter Sassariju na Siciliji šest.
V analizi so navedli, da bi bil »v svetu brez globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek,« zadnji vročinski val v kar 11 od 12 mestih za dve do štiri stopinje blažji. Po njihovih podatkih je v navedenih mestih zaradi visokih temperatur v tem času skupno umrlo kar 2300 ljudi, 1500 smrti pa je mogoče povezati z globalnim segrevanjem. Izpostavili so sicer primera gradbenega delavca v Italiji in komunalnega delavca v Španiji, ki sta prejšnji teden oba umrla zaradi vročinske kapi, a so poudarili, da je bila večina smrti, povezanih z vročino, v starostni skupini nad 65 let, te pa pogosto ostanejo nedokumentirane.
Kot je po poročanju Politica pojasnila klimatologinja in soavtorica analize Friederike Otto, te »številke predstavljajo resnične ljudi, ki so v zadnjih dnevih zaradi vročine izgubili življenje. Do dveh tretjin teh smrti ne bi prišlo, če ne bi bilo globalnega segrevanja.«
Po poročanju časnika presežne smrti, povezane z vročino, spremljajo tudi španske oblasti. Po njihovih podatkih je med 21 junijem in 2. julijem zaradi ekstremnih temperatur umrlo več kot 450 ljudi, kar je za 73 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2022.
Tihi morilec
Vročine se pogosto drži oznaka »tihega morilca,« čeprav po navedbah znanstvenikov ni nič kaj manj smrtonosna kot druge katastrofe, povezane z globalnim segrevanjem. Po ocenah raziskovalcev je v zadnjem vročinskem valu umrlo več ljudi, kot jih je skupno umrlo v katastrofalnih poplavah, s katerimi se je Evropa srečala v zadnjih letih. Te so skupno terjale več sto žrtev.
V Evropski agenciji za okolje so v preteklosti že opozorili, da se bo število smrti zaradi vročine v prihodnosti povečalo za desetkrat, če se planet segrel za 1,5 stopinje Celzija, in celo tridesetkrat, če bi se segrel za 3 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Globalne temperature so trenutno že za 1,3 stopinje Celzija višje, še to stoletje pa bi lahko ta presežek znašal že 2,7 stopinje Celzija.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se