Met Office

Zadnje vremensko dogajanje in zlasti vpliv na prebivalstvo je pod drobnogled vzela skupina znanstvenikov z britanske univerze Imperial College London ter Londonske šole za higieno in tropsko medicino. Znanstveniki so danes objavili izsledke svoje analize, ki kaže, da je globalno segrevanje z zadnjim vročinskim valom v 12 evropskih mestih povzročilo kar 1500 dodatnih smrti. Glede na razpoložljive podatke ocenjujejo, da je vročinski val med 23. junijem in 2. julijem v Milanu terjal kar 317 smrtnih žrtev, v Barceloni 286, Parizu 235, Londonu 171, Rimu 164, Madridu 108, Atenah 96, Budimpešti 47, Zagrebu 31, Frankfurtu in Lizboni 21 ter Sassariju na Siciliji šest.

V analizi so navedli, da bi bil »v svetu brez globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek,« zadnji vročinski val v kar 11 od 12 mestih za dve do štiri stopinje blažji. Po njihovih podatkih je v navedenih mestih zaradi visokih temperatur v tem času skupno umrlo kar 2300 ljudi, 1500 smrti pa je mogoče povezati z globalnim segrevanjem. Izpostavili so sicer primera gradbenega delavca v Italiji in komunalnega delavca v Španiji, ki sta prejšnji teden oba umrla zaradi vročinske kapi, a so poudarili, da je bila večina smrti, povezanih z vročino, v starostni skupini nad 65 let, te pa pogosto ostanejo nedokumentirane.

Kot je po poročanju Politica pojasnila klimatologinja in soavtorica analize Friederike Otto, te »številke predstavljajo resnične ljudi, ki so v zadnjih dnevih zaradi vročine izgubili življenje. Do dveh tretjin teh smrti ne bi prišlo, če ne bi bilo globalnega segrevanja.«

Po poročanju časnika presežne smrti, povezane z vročino, spremljajo tudi španske oblasti. Po njihovih podatkih je med 21 junijem in 2. julijem zaradi ekstremnih temperatur umrlo več kot 450 ljudi, kar je za 73 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2022.

Tihi morilec

Vročine se pogosto drži oznaka »tihega morilca,« čeprav po navedbah znanstvenikov ni nič kaj manj smrtonosna kot druge katastrofe, povezane z globalnim segrevanjem. Po ocenah raziskovalcev je v zadnjem vročinskem valu umrlo več ljudi, kot jih je skupno umrlo v katastrofalnih poplavah, s katerimi se je Evropa srečala v zadnjih letih. Te so skupno terjale več sto žrtev.

V Evropski agenciji za okolje so v preteklosti že opozorili, da se bo število smrti zaradi vročine v prihodnosti povečalo za desetkrat, če se planet segrel za 1,5 stopinje Celzija, in celo tridesetkrat, če bi se segrel za 3 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Globalne temperature so trenutno že za 1,3 stopinje Celzija višje, še to stoletje pa bi lahko ta presežek znašal že 2,7 stopinje Celzija.