Profimedia

Glede na besede, ki jih je danes na obisku v Kirgizistanu izrekel ruski predsednik Vladimir Putin, nič ne kaže, da bi bila Moskva pripravljena na kakršno koli popuščanje ali resna pogajanja za končanje vojne. Putin je namreč ponovil, kar vztraja že ves čas vojne. »Ukrajinska vojska se mora umakniti z območij, ki jih zaseda, nato se bodo boji končali,« je poudaril po poročanju tujih medijev ter dodal, da bo, če se Ukrajinci ne bodo umaknili, Rusija to dosegla z »vojaško silo.«

Za katera območja natančno gre, ni navedel. Rusija si je z mednarodno nepriznanimi referendumi septembra 2022 priključila štiri regije, in sicer Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, nobene med njimi pa ni uspela zavzeti v celoti. Je pa Putin danes dejal, da bi »morali biti temi naših pogovorih z ZDA Krimski polotok in Donbas.« To bi pomenilo, da je ciljal le na Doneck in Lugansk, ki skupaj tvorita Donbas.

Prijatelja

Orban leti v Moskvo? Kaj se bosta pogovarjala s Putinom

Putin je zavrnil tudi možnost, da bi pred kakršnim koli začetkom pogajanj sklenili dogovor o prekinitvi ognja, k čemur pozivajo predvsem Ukrajina in njene evropske zaveznice. Poudaril je še, da se bo pogovarjal le z ZDA, saj da bi bilo »podpisovanje dokumentov z ukrajinskim vodstvom nesmiselno.«

Zanikal je še trditve, da se Rusija pripravlja na napad na evropske države, in obenem dejal, da se je pripravljen k temu tudi uradno zavezati s podpisom na papirju. Ob tem velja spomniti na dejstvo, da je Moskva v preteklosti že večkrat zanikala, da bo napadla Ukrajino, to se je zgodilo tako leta 2014 po majdanski revoluciji, ko je nato zavzela Krimski polotok, in leta 2022 pred popolno invazijo.

O »kraji« zamrznjenih ruskih sredstev

Putin se je v Kirgizistanu dotaknil tudi vprašanja zamrznjenih sredstev ruske centralne banke, ki so prav tako del mirovnega načrta, predvsem pa del gorečih razprav v Evropi, kjer še vedno ne najdejo soglasja, kaj z njimi storiti. Skupno gre za približno 140 milijard evrov, ki jih v Bruslju hrani klirinška hiša Euroclear. Putin je nepresenetljivo poudaril, da bi uporaba teh sredstev pomenila »krajo« in »stresni test« za evropsko gospodarstvo.

Obsodili osmerico

Šok v Rusiji: Dosmrtne kazni za napad na Krimski most

Če bi se Evropska unija odločila, da jih uporabi za reparacijska posojila Ukrajini, bo Rusija sprejela povračilne ukrepe, ki jih ruska vlada že pripravlja, je navedel. Pojasnil je, da bi to imelo tudi »negativen učinek na mednarodni finančni sistem,« pri čemer bi »strmo« padlo zaupanje v območja eura.

V Evropski uniji na drugi strani trdijo, da sredstev ne bi zasegli, temveč bi si EU od klirinške hiše »izposodila« 140 milijard evrov in jih predala Ukrajini za financiranje obrambe pred rusko vojsko. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo denimo dejala, da bodo »zelo kmalu« predstavili osnutek pravnega besedila za 140-milijardno posojilo Ukrajini. Tej potezi sicer močno nasprotuje zlasti Belgija, ki je posledicam najbolj izpostavljena.