Velik premik na vrhu G7: Trump z ostrejšim tonom do Rusije
Evropski voditelji govorijo o spremembi Trumpovega tona glede Ukrajine. G7 obljublja več vojaške podpore Kijevu in več pritiska na Moskvo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Francoski predsednik Emmanuel Macron je ob koncu vrha skupine G7 v Evianu dejal, da so voditelji sedmih gospodarsko najrazvitejših držav dosegli skupno oceno o vojni v Ukrajini. Po njegovih besedah Rusija trenutno ne kaže resne volje za pogajanja o miru.
»Predsednik Donald Trump je, tako kot vsi mi, preprosto priznal, da Rusija danes nima resnične volje za pogovore o miru,« je dejal Macron.
Za gostitelja vrha je bil to eden ključnih političnih rezultatov srečanja. Vrh je opisal kot trenutek »enotnosti, smiselne razprave in pristnega sodelovanja«, pri Ukrajini pa govoril celo o »evijanskem trenutku«.
Kot je dejal, je prezgodaj govoriti, ali bo imel vrh trajne posledice, vendar je po njegovem mnenju pri Ukrajini prišlo do pomembnega približevanja stališč med ZDA in evropskimi zaveznicami.
Trump: Rusija bi morala skleniti dogovor
Največ pozornosti je pritegnil premik v tonu ameriškega predsednika. Trump je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim dejal, da je bil pogovor »zelo dober«, Rusijo pa pozval k dogovoru.
»Rusija bi morala skleniti dogovor,« je dejal Trump. Ob tem je poudaril, da v vojni umirajo ljudje na obeh straneh. »Rusija je izgubila ogromno ljudi, prav tako Ukrajina. Prejšnji mesec so skupaj izgubili 35.000 vojakov. Gre za mlade, lepe ljudi in noro je, kar se tam dogaja,« je dejal.
Trump je povedal tudi, da je v nedeljo govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ter ocenil, da je med Putinom in Zelenskim »veliko sovraštva«. Dodal je, da bo sam storil, kar lahko, da bi se vojna končala.
Čeprav Trump ni napovedal neposrednega preobrata ameriške politike, so evropski voditelji njegove izjave razumeli kot pomemben premik.
Macron je govoril o »zelo globoki spremembi ameriškega pristopa«, kanadski premier Mark Carney pa o spremembi tona ZDA glede Ukrajine.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je poudarila, da so se voditelji s Trumpom uspeli uskladiti, kar po njenih besedah »ni vedno samoumevno«.
Več zračne obrambe in pritiska na Moskvo
G7 je v skupni izjavi potrdil »neomajno podporo« Ukrajini pri obrambi svobode, suverenosti in ozemeljske celovitosti. Voditelji so zapisali, da priznavajo ukrajinsko odpornost in napredek na bojišču v zadnjih mesecih ter da je nastal »nov zagon«.
Da bi ta zagon podprli, so se zavezali k povečanju dobav sistemov zračne obrambe, dodatnih prestreznikov in zmogljivosti dolgega dosega. Pripravljeni so tudi razmisliti o licencah, ki bi Ukrajini omogočile povečanje domače vojaške proizvodnje.
Za Kijev je to eden najpomembnejših praktičnih sklepov vrha. Rusija že dolgo napada ukrajinsko energetsko infrastrukturo, mesta in civilne cilje, zato Ukrajina od zaveznic zahteva predvsem več protizračne obrambe in streliva.
Zelenski je po srečanjih dejal, da so prednostne naloge jasne: več raket za zračno obrambo, zimski paket podpore in večji pritisk na Rusijo.
Voditelji G7 so se zavezali tudi k dodatni podpori ukrajinski energetski odpornosti pred prihodnjo zimo.
Sankcije proti ruskemu vojnemu gospodarstvu
Drugi del dogovora se nanaša na pritisk na Moskvo. G7 napoveduje okrepitev sankcij proti ruskemu vojnemu gospodarstvu, vključno z ukrepi na področju nafte in plina.
»Okrepili bomo sankcije, tudi tiste na naftni in plinski sektor,« so zapisali voditelji.
To je pomembno, ker prihodki od energentov ostajajo eden ključnih virov financiranja ruske države in vojne. Voditelji G7 so ocenili, da je za dodatne ukrepe pravi trenutek tudi zaradi ameriško-iranskega dogovora, ki naj bi omogočil ponovno odprtje Hormuške ožine in zmanjšal pritisk na svetovne energetske trge.
Nemški kancler Friedrich Merz je po vrhu dejal, da podpora Ukrajini še redko kdaj ni bila tako močna. Po njegovih besedah vrh pošilja Moskvi jasno sporočilo, da bodo vse članice G7 povečale pritisk na Rusijo, tudi s sankcijami. »To postavlja nov ton, tudi v čezatlantski enotnosti in odločnosti,« je dejal.
Bližnji vzhod pomagal umiriti razpoke
Vrh G7 je potekal v času, ko je pozornost svetovne politike razdeljena med Ukrajino in Bližnji vzhod. Ameriško-iranski dogovor o končanju vojne je po ocenah več evropskih voditeljev prispeval k boljšemu vzdušju na vrhu, saj je odprl možnost za stabilizacijo energetskih trgov in zmanjšanje tveganj v Hormuški ožini.
Macron je dogovor med ZDA in Iranom označil za pomembno priložnost, G7 pa je v izjavi poudaril, da mora biti prehod skozi Hormuško ožino prost in brez omejitev. Francija in Združeno kraljestvo vodita tudi pobudo za varovanje trgovske plovbe po koncu vojne, pri kateri naj bi sodelovalo približno 20 držav.
Trump je ob tem poudarjal, da dogovor z Iranom še ni dokončen. Pri tem je uporabil ostrejši ton kot evropski voditelji in dejal, da bi ZDA v primeru nespoštovanja dogovora lahko znova napadle Iran.
Vrh kot test enotnosti
Evropski voditelji so pred srečanjem v Evianu želeli predvsem zagotoviti, da Ukrajina po dogovoru med ZDA in Iranom ne bo zdrsnila z vrha politične agende. To jim je po zaključnih izjavah vsaj delno uspelo.
V nasprotju z lanskim vrhom G7, ko skupnega stališča o Ukrajini ni bilo, so voditelji letos sprejeli skupno izjavo, ki združuje vojaško podporo Kijevu, dodatne sankcije proti Rusiji in priznanje, da ima Ukrajina na bojišču več vzvoda kot pred meseci.
Trump je med vrhom ostal v središču pozornosti. Ob prihodu na eno od zasedanj je voditeljem in novinarjem v svojem slogu dejal: »Jaz sem šef.« A pomembnejše od njegovega tona je bilo za evropske zaveznice to, da je sprejel skupno izjavo o Ukrajini in javno pozval Rusijo k dogovoru.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
