Do pokojnine šele pri 70 letih: Evropa zvišuje upokojitveno starost
Po Danski, ki je lani zvišala upokojitveno starost, se zgleduje še ena država, kar pa verjetno ni po godu številnim zaposlenim.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Danski parlament je lani sprejel zakon, ki zvišuje polno upokojitveno starost na 70 let za vse, rojene po 31. decembru 1970. To pomeni, da se bodo Danci, rojeni po tem datumu, lahko upokojili šele okoli leta 2041. S tem bo Danska postala ena izmed držav z najvišjo upokojitveno starostjo v Evropi. Daljša delovna doba bo kmalu tudi v Grčiji, kjer bodo od leta 2030 delali do 68,5 leta.
Takšne odločit vsekakor niso naključne. Danska je že leta 2006 uvedla sistem, v katerem je upokojitvena starost vezana na pričakovano življenjsko dobo. Mejo preverjajo vsakih pet let, zato naj bi se v prihodnje še dodatno zvišala. Projekcije kažejo, da bi lahko po letu 2070 dosegla celo približno 74 let.
Podobni trendi so prisotni po vsej Evropi. OECD napoveduje, da se bo do leta 2060 upokojitvena starost v Evropski uniji približala 67 letom, pri čemer bo več držav preseglo mejo 70 let. Razlog za to je predvsem daljša življenjska doba. Po podatkih Eurostat ta v Evropski uniji znaša približno 81,5 leta, kar pomeni, da ljudje pokojnino prejemajo vse dlje, s tem pa naraščajo tudi pritiski na javne finance.
Kaj pa fizično zahtevnejši poklici?
Kljub ekonomski logiki takšnih reform se pojavljajo številni pomisleki. Kritiki opozarjajo, da daljša življenjska doba ne pomeni nujno tudi boljšega zdravja. Še posebej pri fizično zahtevnih poklicih, kot so gradbeništvo ali proizvodnja, je težko pričakovati, da bodo ljudje učinkovito delali do 70. leta ali dlje. Zato se vse pogosteje pojavljajo pozivi k bolj prilagodljivim pokojninskim modelom, ki bi upoštevali razlike med poklici.
Tudi Slovenija zvišuje upokojitveno starost
S podobnimi izzivi se sooča tudi Slovenija, ki je leta 2025 sprejela pokojninsko reformo. Ta postopno zaostruje pogoje za upokojevanje, hkrati pa uvaja nekatere izboljšave za socialno šibkejše. Ključni razlog za spremembe so demografski pritiski, predvsem staranje prebivalstva in vse slabše razmerje med zaposlenimi in upokojenci.
Ena osrednjih novosti reforme je tako postopno zviševanje upokojitvene starosti. Od leta 2028 se bo ta vsako leto zvišala za tri mesece, tako da bo leta 2035 znašala 62 let za posameznike s 40 leti pokojninske dobe in 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe. Kljub temu podatki kažejo, da večina zaposlenih že danes doseže 40 let delovne dobe šele okoli 62. leta, zato reforma za velik del ljudi dejanskega datuma upokojitve ne bo bistveno spremenila.
Pomembne spremembe prinaša tudi način izračuna pokojnin. Odmerni odstotek za 40 let delovne dobe se zvišuje na 70 odstotkov, kar pomeni višje pokojnine, vendar se hkrati referenčno obdobje za izračun podaljšuje na 40 let, pri čemer se izloči pet najslabših let. Ta kombinacija lahko del pozitivnega učinka tudi izniči.
Spremembe se dotikajo tudi usklajevanja pokojnin. V prihodnje bo večjo težo imela inflacija, manjšo pa rast plač, kar pomeni, da bodo pokojnine dolgoročno rasle počasneje kot plače. Hkrati reforma uvaja letni in zimski dodatek za upokojence, izboljšuje invalidske in vdovske pokojnine ter omogoča postopni prehod v upokojitev z delnim delovnim časom.
Kljub nekaterim izboljšavam sindikati opozarjajo, da bi lahko daljše referenčno obdobje in nova formula usklajevanja dolgoročno znižala realno vrednost pokojnin. Ključni izziv pa ostaja demografija. Projekcije kažejo, da bo do leta 2040 razmerje med zaposlenimi in upokojenci padlo na približno 1,2 zaposlenega na enega upokojenca, kar predstavlja velik pritisk na vzdržnost sistema, piše na strani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Kaj pa druge države?
Primerjava med državami sicer razkriva precejšnje razlike v starosti upokojevanja. Po podatkih Eurostata imata najvišjo predvideno upokojitveno starost poleg Danske, še Nizozemska in Nemčija, ki bodo do leta 2035 oziroma 2040 postopoma dvignile mejo na 67 let.
Francija je lani mejo dvignila z 62 na 64 let, Italija in Irska pa imata prehodne sisteme z možnostjo postopnega dviga do 67 let. Avstrija bo do leta 2033 izenačila starost upokojitve moških in žensk na 65 let, Španija pa uvaja postopno zviševanje do 67 let do leta 2027.
Skandinavske države, kot sta Švedska in Norveška, sledijo modelu prilagodljivega upokojevanja, kjer lahko posamezniki sami izbirajo starost glede na svoje finančne in zdravstvene razmere. V Švedski je povprečna starost ob upokojitvi 65 let, do leta 2031 pa se bo zvišala na 67 let, medtem ko Norveška že zdaj omogoča fleksibilno upokojitev med 62. in 75. letom starosti.
Na drugi strani so države z nižjo starostjo upokojevanja, med njimi Hrvaška in Turčija. Na Hrvaškem se ženske trenutno upokojujejo pri 63 letih, moški pa pri 65 letih, z načrtom postopnega izenačevanja do leta 2038. Hrvaška omogoča tudi predčasno upokojitev pri 60 letih in 35 letih pokojninske dobe, kar jo uvršča med države z bolj ugodnimi pogoji.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
