Profimedia

Edini izplen prvih dveh krogov pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki sta potekala v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih, je bila izmenjava 157 vojnih ujetnikov na obeh straneh, zdaj pogajalci na obeh straneh na dvodnevnih tristranskih pogajanjih z ZDA v švicarski Ženevi obravnavajo precej težja vprašanja, kot so denimo ruske ozemeljske zahteve.

Po poročanju ukrajinske tiskovne agencije RBC-Ukrajina se je torkov politični del pogajanj do večera že zaključil, medtem ko so predstavniki obeh držav, odgovorni za vojaška vprašanja, še naprej razpravljali za zaprtimi vrati. Obe delovni skupini bosta s pogajanji nadaljevali tudi v sredo, zato za torkov večer ni na sporedu nobenih izjav za javnost, kar je že pred začetkom naznanil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Mirovna pogajanja

Kremelj: V Ženevi o glavnih vprašanjih, tudi ozemlju

Pogovori »zelo napeti«

Malo pozneje je konec prvega dneva pogajanj na družbenem omrežju potrdil vodja ukrajinske delegacije Rustem Umerov, ki je dejal, da so po skupni seji delo nadaljevali v skupinah po posameznih področjih. Po njegovih besedah so se osredotočili na »praktična vprašanja in mehanizme možnih rešitev.«

Neimenovan vir, seznanjen z dogajanjem, je medtem za več ruskih tiskovnih agencij dejal, da so bili pogovori »zelo napeti« in da so trajali šest ur. »Strinjali so se, da jutri nadaljujejo.«

Profimedia

Rusija si želi mirovnega dogovora, a naj ne bi odstopala od zahtev

Kot je sicer za ameriški časnik Washington Post navedlo več analitikov, diplomatov in tudi ljudi, seznanjenih s potekom pogajanj, naj bi si Rusija v luči vse večjih gospodarskih težav in težavne situacije na bojišču resnično želela priti do nekakšnega dogovora, a naj pri tem ne bi odstopala od svojih zahtev. Pogledovali naj bi tudi proti novembrskim vmesnim volitvam v ZDA, ko bo imel ameriški predsednik Donald Trump precej več dela z drugimi stvarmi, pri čemer lahko republikanci izgubijo večino v kongresu. Tako naj bi bil v ruskih očeh zdaj precej boljši trenutek, da dosežejo svoje.

Korupcija

Nekdanjega ministra aretirali med begom iz Ukrajine

»Res kaže, da si želijo miru. A si želijo samo miru pod svojimi pogoji,« je za časnik glede ruske strani dejala neimenovana oseba, seznanjena s potekom pogajanj. Ista oseba je za časnik prejšnji teden poudarila, da »vsi govorijo, kako so pogovori produktivni, a dejansko se je vse ustavilo. Dogovorili smo se, kar smo se dogovorili, a druge stvari niso napredovale.«

Profimedia

Pri glavnih vprašanjih težko do preboja

Številni analitiki medtem še vedno ocenjujejo, da je verjetnost, da bi Ukrajina in Rusija v Ženevi dosegli kakšen pomemben preboj, še vedno majhna. Priznana ruska politologinja Tatjana Stanovaja iz centra Carnegie Russia Eurasia Center v Berlinu je denimo pred dnevi ocenila, da je sicer možen napredek pri nekaterih vprašanjih, a da bo ostala blokada pri glavnih vprašanjih, tudi političnih. »Pri vprašanju varnostnih jamstev, kjer Ukrajina ne bo sprejela nobenega kompromisa, Rusija pa ne bo popustila pri svojih zahtevah.«

Vojna

Ukrajinski droni povzročili enega najsilovitejših napadov od začetka vojne

Kot še poroča Washington Post, je administracija Volodimirja Zelenskega sicer nakazala, da bi se bili pripravljeni celo umakniti iz preostanka Donbasa, ki ga Rusija ne nadzoruje, vključno iz mest Kramatorsk in Slovjansk, ki predstavljata pomembni utrdbi za ukrajinsko vojsko, a le v primeru, če bi jim ZDA zagotovile pravno neoporečna varnostna jamstva in če bi tam vzpostavili demilitarizirano območje, če torej tja ne bi smela vkorakati niti ruska vojska.

V primeru preohlapnih varnostnih jamstev in ameriških zavez bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin sprejel dogovor, a bi nato brez kakršnega upora in izstreljenega strela na območje poslal vojsko. Po besedah Erica Ciaramelle, strokovnjaka za ruske zadeve, ki je v Trumpovem prvem mandatu sodeloval v ameriškem Svetu za nacionalno varnost, bi mu »bilo to praktično nemogoče preprečiti.«

Vojaška vaja

»Grozen« rezultat za Nato, Ukrajinski operaterji dronov uničili zaveznike