Profimedia

Danski zunanji minister je po pogovorih v Beli hiši opozoril, da med Dansko in Združenimi državami Amerike glede Grenlandije obstaja temeljno nesoglasje. Lars Løkke Rasmussen je po sredinem srečanju s podpredsednikom ZDA J. D. Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom dejal, da so bili pogovori "odkriti, a konstruktivni," hkrati pa poudaril, da ameriški predsednik Donald Trump še naprej vztraja pri ideji prevzema Grenlandije, kar je po njegovih besedah popolnoma nesprejemljivo. "Zelo jasno smo povedali, da to ni v interesu Danske," je dejal Rasmussen.

Grenlandija

Danci do Trumpa niso niti prišli, raje je promoviral pitje mleka

Trump je tudi po srečanju znova izrazil zanimanje za prevzem otoka, bogatega z naravnimi viri, kar je vznemirilo evropske zaveznike in dodatno zaostrilo odnose v zvezi NATO. Uro dolg sestanek predstavnikov ZDA, Danske in Grenlandije ni prinesel večjega preboja, so se pa vse strani strinjale o ustanovitvi delovne skupine, ki naj bi v prihodnjih tednih razpravljala o prihodnosti avtonomnega danskega ozemlja.

Profimedia

Pripravljeni na kompromis

Rasmussen je ob tem opozoril, da obstajajo meje, ki jih ZDA ne morejo prestopiti. Dodal je, da sta Danska in Grenlandija pripravljeni razpravljati o možnosti večje ameriške vojaške prisotnosti na otoku, vključno z odpiranjem dodatnih vojaških oporišč. "Že sama vzpostavitev pogovorov je produktiven korak," je poudaril.

Danski zunanji minister je priznal, da je v Trumpovih opozorilih o potrebi po krepitvi varnosti zaradi ruskih in kitajskih interesov na Arktiki nekaj resnice, vendar je hkrati njegove trditve o prisotnosti ruskih in kitajskih vojnih ladij v bližini Grenlandije označil kot neresnične. 

Čeprav je Grenlandija redko poseljena, ima zaradi svoje strateške lege med Severno Ameriko in Arktiko ključno vlogo pri sistemih zgodnjega opozarjanja pred raketnimi napadi ter nadzoru pomorskega prometa v regiji. Trump že dlje časa poudarja, da je nadzor nad otokom bistven za nacionalno varnost ZDA.

Američani na Grenlandiji že imajo oporišča

Združene države imajo na Grenlandiji že več kot sto stalno nameščenih vojaških uslužbencev v bazi Pituffik na severozahodu otoka, ki jo upravljajo vse od druge svetovne vojne. Obstoječi sporazumi z Dansko ZDA omogočajo, da na ozemlje napotijo poljubno število vojakov. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je po sredinih pogovorih poudarila, da je Grenlandija odprta za poglobljeno sodelovanje z ZDA, a hkrati odločno zavrnila kakršen koli prevzem oblasti. "Jasno smo pokazali, kje so naše meje," je bila neomajna.

Profimedia

Vance in Rubio po srečanju nista dajala izjav. Trump pa je v Ovalni pisarni novinarjem znova dejal: "Grenlandijo potrebujemo za nacionalno varnost." Ob tem je dodal, da se ZDA po njegovem mnenju ne morejo zanašati na Dansko pri obrambi otoka v primeru ruskih ali kitajskih ambicij.

Zaveznice že obljubile pomoč Grenlandiji

Evropske zaveznice so že pohitele s podporo Grenlandiji. Švedska je denimo obljubila, da bo na prošnjo Danske na ozemlje napotila oborožene sile. Nemčija je napovedala pošiljanje izvidniške skupine, ki bo preučila možnosti vojaške pomoči Danski pri zagotavljanju varnosti v regiji. Tudi Združeno kraljestvo bo v izvidniško skupino poslalo enega vojaškega častnika, je na Švedskem potrdil britanski obrambni minister John Healey. Francija pa načrtuje odprtje konzulata na Grenlandiji že prihodnji mesec. Francoski predsednik Emmanuel Macron je povedal, da so "francoski vojaški elementi že na poti na otok."

Danska je ob tem sporočila, da bo širitev njene vojaške prisotnosti na Grenlandiji potekala v tesnem sodelovanju z zavezniki, pri čemer je poudarila, da so se geopolitične napetosti razširile tudi na Arktiko.