Danci do Trumpa niso niti prišli, raje je promoviral pitje mleka
Po sestanku z ameriškim podpredsednikom je danski zunanji minister dejal, da je jasno, da želi Trump osvojiti Grenlandijo. Tja so že napoteni vojaki več članic EU.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je danes po srečanju z ameriškim kolegom Marcom Rubiom in podpredsednikom ZDA JD Vanceom v Beli hiši dejal, da se pogledi ZDA in Danske glede Grenlandije očitno razlikujejo, vendar želijo najti rešitev, hkrati pa v okviru zveze Nato okrepiti varnost na območju Arktike.
Rasmussen, ki se je srečanja v ZDA udeležil skupaj z grenlandsko zunanjo ministrico Vivian Motzfeldt, je pogovore z ameriško stranjo opisal kot "iskrene in konstruktivne", poročata francoska tiskovna agencija AFP in britanski BBC.
Predsednika ZDA Donalda Trumpa na sestanku ni bilo, saj je takrat v ovalni pisarni gostil otroke na dogodku za promocijo šolskega mleka, poroča Politiken.dk. O sestanku z Danci ga takrat še niso informirali, temu da se bo posvetil takoj ko konča s tiskovno konferenco o mleku.
»Bomo videli, kaj se bo zgodilo, vendar jo potrebujemo,« je dodal. Poudaril je, da imata ZDA in Danska dober odnos. »Mislim, da se bo nekaj zgodilo,« je še rekel.
Danes se je sicer v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social znova zavzel za ameriški prevzem nadzora nad Grenlandijo in dejal, da bi Nato postal veliko bolj mogočen in učinkovit z Grenlandijo v rokah ZDA.
Rasmussen je po današnjem srečanju sicer priznal pomisleke glede varnosti, ki jih je ameriška stran izražala v zvezi z dejavnostmi Rusije in Kitajske na območju Arktike, vendar Danska pri tem ne vidi nobene potrebe po ameriškem prevzemu Grenlandije.
"Ameriškega stališča nam ni uspelo spremeniti," je pred danskim veleposlaništvom v Washingtonu dejal Rasmussen. Vance in Rubio po dve uri trajajočem sestanku nista dala izjav.
"Jasno je, da ima predsednik to željo osvojiti Grenlandijo," je dodal Rasmussen.
"Pomembno je okrepiti sodelovanje z ZDA, vendar to ne pomeni, da želimo biti v lasti ZDA," pa je dejala grenlandska zunanja ministrica Motzfeldt.
Rasmussen je dodal, da je Grenlandija kot avtonomno dansko ozemlje prav tako del zveze Nato, zato tudi zanjo velja peti člen severnoatlantske pogodbe, ki določa, da napad na eno članico Nata pomeni napad na vse članice zavezništva.
Oblikovali bodo delovno skupino
Napovedal je še, da bodo vpletene strani oblikovale delovno skupino, ki bo iskala možnosti za dogovor glede prihodnosti Grenlandije. Dodal je, da bi se morali osredotočiti na varnostne pomisleke ZDA, pri tem pa upoštevati stališča Danske. Po njegovih besedah naj bi se skupina prvič sestala v prihodnjih tednih.
Danski zunanji minister je omenil tudi, da imajo ZDA v skladu s še vedno veljavnimi dogovori iz časa po drugi svetovni vojni že sedaj pravico do vojaške prisotnosti na Grenlandiji, ki so jo v preteklih desetletjih zmanjšale po lastni izbiri.
Danska medtem že krepi prizadevanja na področju varnosti. Danska vojska je danes v izjavi za javnost sporočila, da bo na Grenlandijo in v njeno okolico napotila vojaška letala, plovila in vojake, pri tem pa bodo sodelovale tudi zaveznice v Natu. Omenili so Nemčijo, Francijo, Švedsko in Norveško. Sodelovanje pri zagotavljanju varnosti na Grenlandiji in prihod švedskih vojakov na otok je danes že potrdil tudi švedski premier Ulf Kristersson.
