Zajem zaslona

"Na krize sodobnega sveta se moramo odzvati v duhu solidarnosti, enotnosti in predvsem odločnosti. Potrebujemo več Evrope, in ne manj. Potrebujemo povezano, strateško usmerjeno in bolj suvereno Evropsko unijo, ki zna zaščititi svoje vrednote in interese, hkrati pa ostaja prostor svobode, pravičnosti in priložnosti," je ob začetku plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Bruslju povedala slovenska predsednica.

To, kar spremljamo, se mi zdi kot eksperiment

Med krizami in izzivi je naštela trgovinske vojne, podnebne spremembe, migracije in novo tehnološko revolucijo. Izpostavila je rusko agresijo na Ukrajino in konflikt na Bližnjem vzhodu.

Pirc Musar je dejala, da Slovenija v svoji vlogi nestalne članice varnostnega sveta potrjuje svojo proaktivno vlogo za reševanje vprašanj mednarodnega miru in varnosti, pri čemer jo vodijo načelnost ter temeljne vrednote EU. "To, kar zadnjih nekaj mesecev, morda tudi zadnjih nekaj let, spremljamo v mednarodni skupnosti, meni včasih na trenutke izgleda kot eksperiment," je povedala in nadaljevala: "Če nekdo, ki mu mednarodno pravo in ureditev nista všeč in nasprotuje praktično vsemu, kar ponujata, ter ne ponudi nove vizije sveta, si ne morem reči drugega kot to, da si želi kaos. Kaos pa je nekaj, kar si naš planet ne želi in ne zasluži."

Nalijmo si čistega vina

Kot je dejala, je bila EU v odzivu na rusko agresijo enotna in je izkazala podporo Ukrajini glede pomoči in zavzemanja za pravičen in trajen mir. "Resnično upam, da bomo tudi nprej uspeli odigrati vlogo relevantnega akterja, ki bo stal ob strani Ukrajini, saj je njena prihodnost ključna tudi za prihodnost evropske celine."

Precej bolj kritična pa je bila pri dogajanju na Bližnjem vzhodu. Tu je bila EU po njenem mnenju premalo enotna in učinkovita. "Slovenija pa priznanje Palestine vidi kot korak k trajnemu miru," je dejala in si prislužila aplavz nekaterih poslancev. Še precej glasnejši in daljši aplavz pa je sledil po naslednjih besedah. "Lahko mi verjamete, da mi dogodki na Bližnjem vzhodu nemalokrat kratijo spanec. Kaj lahko naredi majhna država, kaj lahko naredi EU? Včasih imam občutek, da nič ali premalo. Več je v rokah ene velesile. Ampak, dajmo si naliti čistega vina. Dovolila si bom to danes izreči v evropskem parlamentu: na Zahodnem bregu gledamo genocid. Gledamo ga in smo tiho," je bila zelo neposredna Pirc Musar, po čemer je sledil vse glasnejši aplavz, počasi pa so eden za drugim vstajali številni poslanci.

Zajem zaslona

Širitev EU je moralna obveza

V nagovoru je med drugim spregovorila o širitvi EU, ki po njenem mnenju ni le geopolitična nuja, ampak tudi moralna obveza danih zavez s strani unije. "Gre za geografski, politični, ekonomski in zlasti varnostni interes EU, da se države Zahodnega Balkana čim prej pridružijo naši družini," je poudarila. Slovenija si po njenih besedah želi, da bi do leta 2030 v EU vstopilo čim več kandidatk, med katerimi so poleg zahodnobalkanskih držav še Ukrajina, Moldavija in Gruzija.

Širitev po njenem mnenju ne more potekati brez notranje utrditve unije, pri čemer je treba povečati učinkovitost odločanja in modernizirati politike.

Evropa se mora pri varnosti in obrambi postaviti na lastne noge

Spričo vse večjih geopolitičnih napetosti je v nagovoru pozvala tudi k okrepitvi evropske strateške avtonomije na področju varnosti in obrambe. Pri tem se je zavzela za krepitev odpornosti celotne družbe in razvoj širših zmogljivosti za odzivanje na krize.

Povedala je, da se mora Evropa na področju varnosti in obrambe v večji meri postaviti na lastne noge, da bo lahko sama ščitila evropske vrednote in interese. "Evropa lahko le s skupnimi močmi držav članic in institucij, s solidarnostjo in odgovornim delovanjem ohrani svojo vlogo v vse bolj kompleksnem mednarodnem okolju, kakor tudi varnost ter blaginjo vseh njenih 450 milijonov državljanov," je poudarila predsednica republike.

Z nagovorom v Evropskem parlamentu je sklenila današnji delovni obisk v Bruslju, kjer se je srečala s predsedniki osrednjih institucij EU in evropsko komisarko za širitev Marto Kos.