Babiš sredi noči naredil prvi korak k ukinitvi RTV-prispevka
Na Češkem se obeta konec obveznega RTV-prispevka. Vlada Andreja Babiša je predlog že spravila skozi prvo obravnavo. Čeprav zakon čaka še več postopkov, imajo nasprotniki malo možnosti, da bi ga zaustavili.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Skrajno desna vlada Andreja Babiša je deset mesecev po prevzemu oblasti v soboto ob 4.36 v parlamentu potrdila prvo obravnavo sprememb zakona o medijih, ki predvidevajo ukinitev obveznega RTV-prispevka, poroča Večer.
Češka gospodinjstva za financiranje javnih medijev trenutno plačujejo 205 kron oziroma približno 8,43 evra na mesec. Od tega 6,17 evra prejme javna televizija, 2,26 evra pa javni radio, kar na letni ravni znese dobrih 101 evro na gospodinjstvo.
V nedeljo se je v Pragi na pobudo civilnega gibanja Milijon trenutkov za demokracijo zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so izrazili nestrinjanje z Babiševo vlado. »Šli ste predaleč. Ne bomo dovolili, da bi bila ta država uničena. Ali odločitve ob 4.36 sprejemajo mafijski sindikati ali sovjetski politbiro?« je dejal predstavnik gibanja Mikulaš Minar.
Babiševa vlada spremembe utemeljuje z razbremenitvijo gospodinjstev, saj bi se financiranje javne televizije in radia preneslo na državo. Toda nasprotniki opozarjajo, da bi takšna ureditev lahko ogrozila uredniško neodvisnost medijev, saj bi bili ti še bolj odvisni od političnih odločitev pri razdeljevanju proračunskega denarja. Podobni pomisleki so se pojavili tudi v Sloveniji v razpravah pred posvetovalnim referendumom o RTV-prispevku.
Babiš očitke zavrača. Vendar je na Češkem politični vpliv na vodenje javnih medijev že vgrajen v sistem upravljanja. Svet javne televizije ima 18 članov, ki jih izvolita poslanska zbornica in senat. Ta svet nato imenuje in razrešuje generalnega direktorja televizije. Podobno je urejeno tudi upravljanje javnega radia. Kritiki zato svarijo, da bi prehod na neposredno proračunsko financiranje oblastem lahko dal dodaten vzvod pritiska.
Pot do uveljavitve sprememb še ni končana. Predlog morajo najprej obravnavati pristojni parlamentarni odbori, nato pa poslance čakata še druga in tretja obravnava. Če bo zakon sprejet v poslanski zbornici, ga bo obravnaval še senat. Na koncu ga mora podpisati predsednik Peter Pavel, ki lahko uporabi tudi veto.
Toda niti predsedniški veto niti zavrnitev v senatu ne pomenita nujno konca zakonskega predloga. Poslanska zbornica lahko namreč v obeh primerih zakon ponovno potrdi z absolutno večino, ki jo ima Babiševa koalicija.
Druga možnost bi bila odločanje državljanov na referendumu, vendar češka ureditev takšnega postopka ne omogoča tako preprosto kot slovenska zakonodaja. Neposredno odločanje je po češki ustavi mogoče pod pogoji, ki jih določa ustavni zakon. Za njegovo sprejetje je potrebna 60-odstotna podpora vseh poslancev in enako visoka večina navzočih senatorjev.
Doslej so Čehi na podlagi ustavnega zakona izvedli le en referendum. To je bilo leta 2003 o vstopu v Evropsko unijo. Kritiki imajo tako malo možnosti, da uspejo, poleg omenjenih vetov, bi lahko zakon kvečjemu izpodbijali na ustavnem sodišču.
Babišu se lahko zalomi le pri časovnici sprejemanja zakona, ki predvideva, da bi RTV-prispevek ukinili že s 1. januarjem 2027, saj morda takrat še ne bo končana celotna procedura, še piše Večer.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.