Na Krimu izredne razmere, Ukrajinci jih poskušajo odrezati od sveta
Ruske oblasti na okupiranem Krimskem polotoku so razglasile izredne razmere v gospodarstvu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na Krimskem polotoku, ki je od leta 2014 pod nadzorom Rusije, so morali zaradi nenehnih ukrajinskih napadov na logistične poti že pred časom ustaviti prodajo pogonskih goriv. Ustavile so se tudi številne druge dejavnosti na otoku, ob tem pa so že odpovedali vse poletne tabore za otroke. Turizem, iz katerega se je na tem črnomorskem polotoku napajalo gospodarstvo, tam zdaj praktično več ne obstaja,
Guverner Krima Sergej Aksjonov, ki ga je na ta položaj postavila Moskva, je po poročanju časnika The Moscow Times v petek na družbenem omrežju Telegram naznanil, da so zdaj razglasili izredne razmere v gospodarstvu. Z ukrepom želijo »zagotoviti nemoteno delovanje vseh sektorjev, od katerih je odvisno preživetje prebivalstva.« Ni pa Aksjonov pojasnil, kaj ta ukrep pomeni v praksi.
Ukrep je potrdil tudi Mihail Razvožajev, proruski guverner Sevastopola, pristaniškega mesta na jugu Krimskega polotoka. Po njegovih besedah bodo izredne razmere ostale v veljavi »dokler se situacija ne izboljša.« Pojasnil je, da bo razglasitev izrednih razmer lokalnim podjetjem omogočila, da uveljavljajo klavzulo višje sile. Do finančnega nadomestila za denimo električno opremo, poškodovano ob številnih izpadih elektrike, se bodo lažje dokopali tudi prebivalci. Ukrep na drugi strani lokalnim oblastem omogoča omejitev svobode gibanja.
Iz zapora se je oglasil tudi nekdanji častnik ruske varnostne službe FSB Igor Girkin, močan podpornik ruske invazije na Ukrajino, ki pa se je zaradi glasnih kritik vodstva ruske vojske znašel v nemilosti Kremlja. Po oceni Girkina so razmere že zdaj resne, a bi lahko »v nekaj tednih postale kritične,« če bo Ukrajina nadaljevala s strateško ofenzivo.
Krimski polotok želijo odrezati od Rusije
Ukrajina je v zadnjih mesecih močno okrepila napade na energetsko infrastrukturo v več delih Rusije, tudi na okupiranem Krimu. A za slednjega največjo težavo predstavljajo napadi na logistične poti, ki vodijo do polotoka. Z napadi želijo Krim odrezati od Rusije.
Z brezpilotnimi letalniki srednjega dosega povzročajo velike preglavice za tovorni promet na glavni prometnici, ki iz Rusije čez okupirano ozemlje na jugu Ukrajine vodi do Krima. Še naprej se vrstijo tudi napadi na tarče v vodah na območju poškodovanega Krimskega mostu, po katerem je promet že tako močno omejen zaradi napadov poleti 2023.
Po Krimskem mostu zaradi poškodb poteka večinoma zgolj potniški promet, a tudi v primeru slednjega so uvedli nekatere omejitve. Posledično pred mostom, zlasti na krimski strani, nastajajo dolge kolone. Številni prebivalci, ki želijo polotok zapustiti, morajo pogosto čakati tudi do pet ur.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.