Bodo v Bruslju po štirih letih vojne spremenili to pomembno odločitev?
V Bruslju naj bi bila vse bližje odločitev o ustanovitvi povsem nove funkcije posebnega pogajalca z Rusijo.
Evropski zavezniki Ukrajine, na čelu z Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, so se že na začetku popolne ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 odločili, da se s Kremljem in predvsem ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom neposredno ne bodo pogajali. Po slabih štirih letih vojne na to odločitev letijo vse glasnejše kritike, ki so se jim pridružili tudi nekateri evropski politiki.
Že dlje časa sicer na problematiko odsotnosti diplomatskih kanalov med Evropo in Rusijo opozarjajo razni evropski analitiki. Kot je denimo na začetku decembra za Svet24 poudaril slovenski analitik in strateški svetovalec Denis Mancevič, je bila ta odločitev »kratkovidna in mogoče politično všečna, a to ne prinaša rezultatov, kar žal danes tudi vidimo.« »Če se EU ne bo pogovarjala s Putinom, ne glede na obtožbe o vojnih zločinih in agresiji na Ukrajino, s kom pa se bo pogovarjala v Rusiji?« se je vprašal Mancevič. Podobnega mnenja je tudi obramboslovka in predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan, ki je za Svet24 decembra poudarila: »Gledano iz današnje perspektive je bila to napaka.«
Evropska komisija naj bi bila ideji naklonjena
Vse skupaj bi se lahko kmalu spremenilo, saj v strahu, da bi ZDA z Rusijo dogovor sklenile za hrbtom EU in Ukrajine, vse več držav članic EU Evropsko komisijo poziva, naj imenuje posebnega odposlanca oziroma pogajalca, ki bi zagovarjal evropske interese v Ukrajini, poroča Politico. V zadnjih tednih sta k odprtju diplomatskih kanalov s Putinom in njegovim ožjim krogom začela pozivati tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanska premierka Giorgia Meloni.
Kot danes poroča Politico, ki se opira na navedbe treh neimenovanih diplomatov, seznanjenih z zadevo, naj bi si države podpornice tega načrta v Evropski komisiji že zagotovile podporo za ustanovitev povsem novega položaja pogajalca, a naj bi glede podrobnosti ostajala nekatera pomembnejša nesoglasja. Med drugim naj bi kritiki ideje opozarjali, da bi imenovanje pogajalca dalo napačen signal, da se je Rusija pripravljena pogajati v dobri veri in da bi bila pripravljena sprejeti kar koli drugega kot popolno podreditev Ukrajine, kar po mnenju Bruslja ne drži.
»Obstajajo nekatera vprašanja, ki jih ni mogoče obravnavati samo v pogovorih z ZDA, če imajo neposredne posledice za varnost Evropejcev. Sporočilo Washingtonu je enako pomembno kot sporočilo Moskvi,« je za časnik dejal eden od diplomatov.
Evropski voditelji naj bi sicer idejo o imenovanju posebnega odposlanca EU obravnavali že na vrhu EU marca lani, a takrat kljub širši podpori niso sprejeli nobene odločitve, zato so se odločili, da predloga ne vključijo v poznejšo skupno izjavo voditeljev. A bi bila vloga tega odposlanca predvsem, da ob ukrajinskih pogajalcih zastopa interese Bruslja oziroma Evropske unije, kar se zdaj mnogim ne zdi dovolj. Italijanska premierka Meloni naj bi se namreč zavzemala za imenovanje osebe, ki bi se z Moskvo pogovarjala neposredno. Tako ni znano, ali bi bile države, ki so prvo idejo podpirale, naklonjene tudi imenovanju osebe, ki bi bila v stiku s Putinom oziroma njegovimi najtesnejšimi zavezniki.
Kdo bi sploh lahko zasedel tako pomemben položaj?
Poraja se tudi vprašanje, kdo bi lahko zasedel ta položaj, ki bi po svojem delovanju padel na področje delovanja Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) pod vodstvom visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas. Slednja je sicer ena najostrejših kritik Kremlja v Evropi. Kot opozarjajo diplomati, je večina posebnih odposlancev doslej prišla iz vrst ESZD, a da to v tem primeru ne bi prišlo v poštev, saj bi šlo za uradnika na prenizki ravni za pogovore s Putinom.
Zato se pojavljajo druga, pomembnejša imena v evropski politiki. Ena možnost, za katero navijajo Italijani, bi bil nekdanji prvi mož Evropske centralne banke in nekdanji italijanski premier Mario Draghi. Omenjalo naj bi se tudi finskega predsednika Alexandra Stubba, ki je v razmeroma dobrih odnosih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
