Profimedia

Iz Avstrije spet poročajo o napadu psa, ki se je za 63-letno žensko iz okrožja Braunau končal s hudimi poškodbami. Do incidenta je prišlo v soboto v kraju Tumeltsham (okrožje Ried im Innkreis), kjer je bila 63-letnica na obisku pri sestri, ki ima dva psa. Po navedbah policije je žrtev enega izmed psov božala in se pri tem nagnila nad njegovo glavo. Žival se je očitno prestrašila in jo ugriznila v obraz. Ženska je utrpela hude poškodbe in je bila prepeljana v bolnišnico.

Ta primer ni osamljen, pasje zobe občutil tudi Slovenec

V zadnjem času je ugrizov psov vedno več. Prejšnjo soboto je v Leibnitzu  pes, naj bi šlo za bojevniškega psa, ugriznil 45-letnega Slovenca. Lastnica, ki jo je iskala tudi policija, se je javila šele teden dni po dogodku.

Že v začetku meseca je v kraju Schardenberg v Zgornji Avstriji pes napadel 27-letno žensko. Po navedbah policije je žival povsem nepričakovano preskočila 1,2 metra visoko vrtno ograjo in napadla sprehajalko. Pes se je zagrizel v njeno stegno. Dogodek je opazila 14-letna mimoidoča, ki ni oklevala: skupaj z 68-letno lastnico psa sta nemškega ovčarja odvlekli stran od ranjene ženske. Obe sta poklicali reševalce. 27-letnico so nujno oskrbeli in jo prepeljali v Univerzitetno kliniko Kepler v Linzu, kjer so jo še isti večer operirali.

Zakaj pride do ugriza in kako se najbolje odzvati?

Vzroki za napade z ugrizi so lahko zelo različni, pojasnjuje zaščitno usposobljena pasja trenerka in vedenjska biologinja Renate Ploder iz Gradca, ki je februarja spregovorila za Kleine Zeitung: »Pes lahko ugrizne tudi takrat, ko nenadoma začuti bolečino in iz afekta odreagira.« Napadov z ugrizi oziroma njihovih vzrokov ni mogoče posploševati. Načeloma pa je ugriz za psa pogosto zadnje sredstvo, s katerim pokaže, da se je znašel v konfliktu. Pot do ugriza oziroma vedenja, ki se pojavijo pred samim ugrizom, Plodrova imenuje »eskalacijska kaskada«.

Pes, ki se znajde v konfliktni situaciji, najprej z drobnimi signali pokaže, da se v trenutnih okoliščinah ne počuti dobro. S tem želi sogovorniku sporočiti, da mu trenutek ni prijeten. Ti signali, znani tudi kot »pomiritveni signali«, so sprva povsem nedolžni – denimo, da si pes oblizuje gobec ali se namensko umika s pogledom. »A to še ne pomeni samodejno, da je pes pod stresom, če si oblizuje gobec. Vedno je treba te signale razumeti v kontekstu situacije,« pojasnjuje. Tako lahko zehanje pomeni utrujenost, a tudi stres. Bolj ko postaja situacija stresna, močneje pes reagira – morda se želi umakniti, začne renčati ali kazati zobe.

Eskalacijska kaskada ni nekaj nespremenljivega, lahko poteka tudi v obratno smer. To pomeni, da se pes, ko stresni dejavnik izgine, postopoma spet umiri. »Včasih pa psi za to potrebujejo tudi aktivno in spoštljivo podporo svojih skrbnikov,« dodaja.

Med omenjenimi pomiritvenimi signali jih je kar nekaj. Ljudje, ki niso lastniki psov, se lahko po njih ravnajo, da bi ocenili, kdaj se lahko že vnaprej izognejo morebitnim nevarnim situacijam.