Frančišek nikoli ni obiskal Slovenije, kaj pa njegovi predhodniki?
Frančišek kot papež nikoli ni obiskal Slovenije, je bil pa na slovenskem ozemlju v 70. letih prejšnjega stoletja, takrat še kot jezuitski duhovnik pod imenom Jose Mario Bergoglio. Edini papež, ki se je v samostojni državi mudil na uradnem obisku, je bil Janez Pavel II.
Bergoglio je Slovenijo prvič obiskal leta 1970 na povabilo Franca Rodeta, poznejšega ljubljanskega nadškofa in kardinala. En teden je bil pri lazaristih na Taboru v Ljubljani; v tem času je obiskal Bled, Postojnsko jamo in si v ljubljanski operi ogledal Carsko nevesto Nikolaja Rimskega-Korsakova.
Drugič je bil Bergoglio v Sloveniji naslednjo zimo, januarja 1971, ko je bil na poti iz Madrida, kjer je študiral, v Rim. V Virmašah pri Škofji Loki je za en dan obiskal družino Golar. Tam so ga gostili starši Andreja Golarja, ki je bil knjižničar na teološki fakulteti v San Miguelu v predmestju Buenos Airesa, kjer je bil Bergoglio glavni knjižničar. Tudi takrat je obiskal Bled in pa baziliko Marije Pomagaj na Brezjah.
Papež Frančišek je bil najbližje Sloveniji julija lani, ko se je v Trstu udeležil zaključka socialnega tedna katoličanov.
Janez Pavel II. v Sloveniji dvakrat
Prvi uradni obisk papeža v samostojni Sloveniji se je zgodil leta 1996, ob 1250. obletnici pokristjanjena Slovencev, namenjen pa je bil še simbolnemu priznanju slovenske suverenosti in neodvisnosti, potem ko je Sveti sedež oz. Vatikan kot ena izmed prvih držav 13. januarja 1992 priznala Slovenijo.
17. maja je Janez Pavel II. z letalom pristal na brniškem letališču, kjer so ga sprejeli predstavniki slovenske cerkve na čelu z metropolitom Alojzijem Šuštarjem in državni vrh: predsednik države Milan Kučan, premier Janez Drnovšek, predsednik državnega zbora Jožef Školč in prvi predsednik vlade Lojze Peterle.
V sklopu tridnevnega obiska je na hipodromu v ljubljanskih Stožicah na mariborskem letališču daroval mašo, vsakega izmed dogodkov se je udeležilo približno 150.000 ljudi.
V Postojni se je 18. maja, na svoj 76. rojstni dan, družil z mladimi, ki jim je v slovenščini namenil že ponarodele besede: »Papež 'ma vas rad.« Slovenščina je bila kot slovanski jezik Poljaku Karolu Wojtyłi blizu, kot poliglot je obvladal osem jezikov. Menda je razumel slovensko, v slovenščini pa je izdal tudi vse svoje govore.
Drugič je Janez Pavel II. v Slovenijo prišel čez tri leta, 19. septembra 1999, ko je v na Betnavski poljani Mariboru za blaženega razglasil škofa Antona Martina Slomška. Pred povratkom v Rim se je srečal s predsednikom države Milanom Kučanom.
Pahor edini premier, ki ga papež ni sprejel
Dobre diplomatske odnose med Slovenijo in Svetim sedežem potrjujejo redni obiski slovenskih državnikov v Vatikanu.
Pri papežu Frančišku je bila nazadnje predsednica republike Nataša Pirc Musar, in sicer na uradnem obisku 5. decembra lani. Razpravljala sta o razmerah na Zahodnem Balkanu in prizadevanjih za mir v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Pirc Musar se je s papežem pred tem srečala dvakrat, maja 2023 na zasebni avdienci v Apostolski palači in na kratko maja istega leta na pogrebu zaslužnega papeža Benedikta XVI.
S papežem Frančiškom se je v vlogi predsednika republike trikrat srečal tudi Borut Pahor. Marca 2013 je prisostvoval njegovi umestitvi, oktobra 2016 in februarja 2019 pa je bil na uradnem obisku pri Svetem sedežu.
Kot premier se Pahor sicer nikoli ni srečal s papežem. Benedikt XVI. ga septembra 2009, ko je bil Pahor v Vatikanu, ni sprejel v avdienco, domnevno zaradi imenovanja Aleša Guliča za direktorja urada za verske skupnosti, kar je razburilo slovensko cerkev. Pahor je tako edini predsednik vlade, ki ga papež ni sprejel.
K papežu Frančišku so romali Alenka Bratušek, Miro Cerar, Marjan Šarec in Robert Golob. Slednji je decembra 2022 Frančišku, ki je bil velik nogometni navdušenec, poklonil dres Andreasa Vombergarja, v Argentini rojenega napadalca slovenskih korenin, ki je nastopil tudi za slovensko reprezentanco.
Vombergar igra za argentinski San Lorenzo, za katerega je navijal Frančišek.
V Vatikan na pogrebe
Današnjega pogreba papeža Frančiška se bosta udeležila tako predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v Rim prispela z vladnim letalom, kot premier Robert Golob, ki je pripotoval z redno linijo iz Trsta. Čeprav je med Golobom in Pirc Musar kar nekaj (političnih) nesoglasij, ti niso vzrok, da potujeta ločeno – razlog je namreč varnostne narave.
Pogreba papeža Janeza Pavla II. Sta se aprila 2005 prav tako udeležila takratna predsednika republike in vlade, Janez Drnovšek in Janez Janša.
Pogreba Benedikta XVI. se je, kot omenjeno, udeležila le predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ker je bil zaslužni papež – februarja je kot prvi po 600 letih odstopil –, Benedikt XVI. ni imel državniškega pogreba.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
