Tarantele iz vzhoda Avstrije prodirajo v dežele ob slovenski meji
Zaradi podnebnih sprememb so tarantele v Avstriji vse bolj razširjenje tudi na doslej neznanih območjih, v deželah tik ob slovenski meji.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Južnoruska (Lycosa singoriensis) in žarkasta (Hogna radiata) tarantela sta v Avstriji avtohtoni vrsti, prisotni predvsem na vzhodu države, na Gradiščanskem in v Spodnji Avstriji. Zdaj ju čedalje pogosteje opažajo tudi na jugu, na Koroškem in Štajerskem, poroča Kronen Zeitung.
Žarkasto tarantelo so lani jeseni prvič opazili v bližini Beljaka na Koroškem. Približno istočasno so na Štajerskem v občini Dechantskirchen prvič opazili južnorusko tarantelo. Biolog Gernot Neuwith iz avstrijskega Zduženja za varstvo narave (Naturschutzbund Österreich) je za Kleine Zeitung potrdil, da je to najbolj južna znana lokacija opažanja tarantel v Avstriji. Lani je združenje sicer prejelo skupno 113 poročil o tarantelah.
Glavni krivec za selitev po Avstriji so podnebne spremembe. Tarantele vzrejajo mladiče od aprila do julija, ključnega pomena za vzrejo naraščaja pa je suho in toplo vreme. Jeseni se samice podajo v iskanje skrivališč za čez zimo, samci pa tavajo za njimi. Še posebej v milih jesenskih dneh se veliko potepajo naokoli in zlahka izgubijo v garažah, vrtovih ali hišah.
Obe vrsti tarantel sta za ljudi nenevarni, pa čeprav lahko zaradi močnih čeljusti teoretično prebijejo tudi človeško kožo. A bi jim za kaj takega po besedah biologa Neuwitha morali poriniti prst v usta. Intenzivnost ugriza lahko sicer primerjamo z učinkom pika ose, pravijo biologi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
