Netanjahu: Trump nas je prosil za premirje; odzvala se je tudi Slovenija
Netanjahu je premirje opisal kot priložnost, a Izrael ostaja v varnostnem pasu v južnem Libanonu. Evropa dogovor pozdravlja, Hezbolah in Iran že postavljata pogoje.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Takoj po polnoči so prebivalci Bejruta v zrak izstrelili slavnostne naboje. Razseljene družine so ob petkovem svitu začele pot proti porušenim vasem na jugu Libanona, čeprav tamkajšnje oblasti močno svarijo, da vrnitev še ni varna. Desetdnevno premirje med Izraelom in Libanonom prinaša prvi resnejši diplomatski preboj.
Mednarodnim pozivom k spoštovanju prekinitev ognja med Izraelom in Libanonom se pridružuje tudi slovenska diplomacija. Zunanja ministrica Tanja Fajon je desetdnevno premirje podprla in na družbenem omrežju X poudarila, da mora ta dogovor predstavljati prvi korak proti stabilni in trajni politični rešitvi na Bližnjem vzhodu. Ob tem je izpostavila, da je treba prizanesti vsakemu življenju, iskanje dolgoročnega miru pa mora postati absolutna prioriteta.
Katarska televizija Al Džazira poroča, da je vojna v dobrem mesecu dni zahtevala več kot 2000 življenj, domove pa je moralo zapustiti več kot milijon prebivalcev. Odzivi svetovnih prestolnic na ta premik jasno kažejo, na kako tankih nitih visi sklenjeni dogovor.
Washington vodi igro, Tel Aviv in Bejrut pa previdno pritrjujeta
Donald Trump trdi, da je premirje iztržil v ločenih telefonskih pogovorih z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in poveljnikom libanonske vojske Džozefom Avnom, o čemer obširno poroča ameriška televizija CBS News.
Na svojem omrežju Truth Social ugotavlja, da Libanon doživlja morda zgodovinski dan, ob tem pa ameriški portal Axios razkriva, da namerava voditelja povabiti v Belo hišo na prva resna in neposredna pogajanja po letu 1983.
Benjamin Netanjahu dogovor javno opisuje kot veliko priložnost za zgodovinski mirovni sporazum z Bejrutom. Izraelski časnik The Times of Israel pa ob tem poroča, da je premier pred domačo javnostjo na Kanalu 12 odkrito priznal, da je za premirje zaprosil Donald Trump in da je Izrael tej prošnji ugodil.
Ton izraelske vlade kljub temu ostaja zelo oster. Izraelski veleposlanik Dani Danon je novinarjem v Washingtonu po navedbah ameriškega radia NPR pojasnil, da izraelske sile ohranjajo svoje položaje na jugu Libanona in nameravajo odločno odgovoriti na čisto vsako grožnjo.
Libanonski premier Navaf Salam na omrežju X premirje pozdravlja kot glavno libanonsko zahtevo od prvega dne vojne, kar povzema katarska Al Džazira. Tiskovna agencija AP ob tem dodaja, da libanonski predsednik neposreden pogovor z Benjaminom Netanjahujem odločno zavrača, kar pa uradni Washington po besedah vladnih virov sprejema z razumevanjem.
Hezbolah postavlja pogoje in opozarja na odpor
Skupina Hezbolah, ki uživa iransko podporo in formalno ne nastopa kot podpisnica dogovora, pošilja zelo previdne in dvoumne signale. Visoki predstavnik skupine Bilal Lakis za ameriško televizijo NBC News pojasnjuje, da premirje nujno potrebujejo in ga podpirajo, vendar zahteve po razorožitvi zunaj širšega nacionalnega varnostnega okvira ne bodo sprejeli.
Poslanec Ibrahim al Musavi za francosko tiskovno agencijo AFP dodaja, da se bo Hezbolah dogovora držal le, če Izrael popolnoma ustavi svoje napade. Tiskovna agencija Reuters povzema odziv skupine, ki vztraja, da prisotnost izraelskih sil v Libanonu domačinom daje popolno pravico do oboroženega odpora.
Evropa čuti olajšanje, a zahteva trajne rešitve
Najbolj pozitivni odzivi prihajajo iz Bruslja. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na omrežju X premirje označuje za veliko olajšanje. Irski dnevnik The Irish Times povzema njeno opozorilo, da Evropa zdaj nujno potrebuje trajen mir in polno spoštovanje libanonske suverenosti.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul po navedbah časnika The Times of Israel dogovor pozdravlja kot nujen predah za ljudi na obeh straneh meje in izraža upanje, da to odpira pot k sosedskemu sožitju.
Francoska vlada v prvih urah po napovedi ni podala uradne izjave. Kljub temu francosko zunanje ministrstvo in predsednik Emmanuel Macron že več dni opozarjata na kritične razmere v Libanonu in izraelsko zasedbo južnega dela države ocenjujeta kot dolgoročno popolnoma nevzdržno.
Teheran pozdravlja prekinitev ognja, a zahteva umik
Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva premirje pozdravlja, hkrati pa zahteva popoln umik izraelske vojske z juga Libanona, poroča izraelski časnik Haaretz.
Iranske oblasti dogovor predstavljajo kot del širšega razumevanja med Združenimi državami Amerike in Iranom, ki so ga dosegli s pakistanskim posredovanjem, čeprav Washington in Tel Aviv vztrajno zatrjujeta, da gre za povsem ločena dogovora.
Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Kalibaf na omrežju X poudarja, da premirje predstavlja sad upora Hezbolaha in iranskih zaveznikov, Združene države Amerike pa poziva k doslednemu spoštovanju dogovora.
Znotraj iranskega vrha pa vlada precejšnja razdeljenost. Nekdanji poveljnik revolucionarne garde Mohsen Rezaj za iransko tiskovno agencijo Fars priznava, da premirju osebno nasprotuje in da iranska vojska nadaljuje priprave na dolgotrajen spor z Združenimi državami Amerike.
Zalivske države in opozorila mednarodnih organizacij
Odzivi iz zalivskih držav ostajajo zadržani. Washingtonski možganski trust Carnegie Endowment for International Peace ugotavlja, da Savdska Arabija uradno sicer pozdravlja premirje, a tamkajšnji medijski komentatorji močno dvomijo o njegovi trajnosti.
Oman dogovor podpira in hkrati ostro obsoja izraelske napade. Dnevnik Oman Daily Observer piše, da premirje brez sodelovanja celotnega Libanona ne prinaša začetka miru.
Katar, Kuvajt in Združeni arabski emirati ob pozitivnem tonu pozivajo k nadaljnjemu umirjanju napetosti in takojšnji zaustavitvi iranskih napadov na območju Zaliva.
Pakistanski premier Šehbaz Šarif, ki o dogovoru razpravlja s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom v Džidi, po navedbah televizije NBC News napoveduje obiske Katarja in Turčije. S tem želi ohraniti zagon pred novim krogom pogajanj med Washingtonom in Teheranom.
Nekdanji generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg za ameriško televizijo NBC News dogovor opisuje kot zelo dobro novico in upa, da to odpira vrata k trajnim mirovnim sporazumom.
Mednarodna organizacija International Rescue Committee dogovor označuje za nujen in dolgo pričakovan predah za civiliste, ob tem pa zahteva takojšen humanitarni dostop in politično pot, ki bo odpravila prave vzroke spora.
Mednarodna skupnost je bila pred napovedjo premirja precej bolj ostra. Skupina neodvisnih strokovnjakov pri Združenih narodih in generalni sekretar Antonio Guterres sta izraelske napade na Libanon ostro obsodila in jih označila za popolnoma nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava.
Cena tišine in blokada pomembnih plovnih poti
Medtem ko se prebivalci Libanona počasi vračajo proti porušenim vasem, ameriška mornarica nadaljuje blokado iranskih pristanišč. Hormuška ožina tako ostaja praktično povsem zaprta za komercialni promet, kar potrjuje ameriška televizija CBS News.
Izvršni direktor Mednarodne agencije za energijo Fatih Birol za tiskovno agencijo AP opozarja, da ima Evropa v svojih rezervoarjih na voljo le še za približno šest tednov letalskega goriva, če ožina ostane zaprta.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
