Evropska unija z gospodarskimi sankcijami zoper Izrael?
Zunanji ministri EU naj bi že prihodnji teden obravnavala možnost uvedbe gospodarskih sankcij zoper Izrael.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V sredo je skupina 350 nekdanjih ministrov, veleposlanikov in visokih uradnikov EU Evropsko unijo v javnem pismu pozvala, naj razveljavi zdaj že davnega leta 2000 sklenjen pridružitveni sporazum med EU in Izraelom.
Podpisniki trdijo, da Izrael v času, ko je pozornost sveta preusmerjena na druge težave, na palestinskih ozemljih grobo krši človekove pravice in da še stopnjuje svojo »politiko nezakonite okupacije.« Po njihovih besedah se klub premirju nasilje nadaljuje.
Nanizali so celoten nabor izraelskih kršitev, vključno s sprejetjem zakona o uvedbi smrtne kazni za Palestince, ki so obsojeni za smrtonosne napade, ter poudarili še, da Izrael krši 2. člen pridružitvenega sporazuma, ki kot pogoj za sodelovanje med EU in Izraelom terja spoštovanje človekovih pravic.
K začasni ustavitvi izvajanja določb pridružitvenega sporazuma je sicer že septembra lani pozvala Evropska komisija. Predlog Komisije med drugim vključuje tudi izločitev Izraela iz programa Obzorje Evropa, vodilne pobude EU za raziskave in razvoj. Takrat za kaj takega ni bilo apetita.
Vendarle korak k sankcijam zoper Izrael?
Medtem dobro obveščeni bruseljski portal EUobserver poroča, da naj bi zunanji ministri držav članic EU naslednji teden obravnavali možnost uvedbe sankcij zoper Izrael, k čemur je že večkrat pozvala Slovenija, a pri tem ni bila osamljena. K temu so v preteklosti pozivale tudi belgijske, irske, portugalske in španske oblasti, še poroča portal.
O zadevi naj bi razpravljali na torkovem srečanju zunanjih ministrov v Luksemburgu, na katerem bo sicer osrednja točka vojna med ZDA, Izraelom in Iranom.
Kot je za portal pojasnil neimenovan diplomat, sam meni, da predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) o zadevi že razpravljajo s posameznimi državami članicami in preverjajo, kakšna je pripravljenost za tovrstno ukrepanje zoper Izrael.
EUobserver poroča še, da bi sankcije vključevale tudi ustavitev izvajanja pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, kar bi morali ministri na Svetu EU potrditi s kvalificirano večino. Ta poteza bi za Izrael na letni ravni pomenila milijardo evrov težko izgubo iz naslova trgovinskih odnosov.
Glavno vprašanje, kaj bodo storile Italija, Nemčija in Madžarska
Takšnim ukrepom so doslej nasprotovale zlasti nemške in italijanske oblasti, ki veljajo za izraelske najtesnejše zaveznice, a se je predvsem zaradi dogajanja v Libanonu Italija v teh dneh Izraelu prvič resneje postavila po robu. Italijanska premierka Giorgia Meloni je namreč naznanila začasno ustavitev izvajanja obrambnega sporazuma z Izraelom, kar bi lahko bil znak, da bi bila Italija morda pripravljena tudi na ukrepanje na ravni EU.
Kakršnim koli sankcijam je vestno nasprotoval tudi madžarski premier Viktor Orban, tesen zaveznik izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. A se Orban po bolečem nedeljskem porazu na državnozborskih volitvah po 16 letih poslavlja z mesta premierja. Zaenkrat ni znano, kakšno zunanjo politiko bo vodil njegov naslednih Peter Magyar.
Trn v peti ostaja tudi Nemčija, a je med podpisniki zgoraj navedenega poziva tudi 18 nekdanjih nemških veleposlanikov in uradnikov EU.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
