Trump znova napoveduje konec vojne z Iranom
Melonijeva je Trumpove napade na papeža označila za nesprejemljive, on pa ji je vrnil z ostrim javnim napadom, medtem ko Italija vleče novo črto do Izraela.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Donald Trump je ameriški javnosti znova sporočil, da je vojna proti Iranu skoraj končana. Podobne napovedi je izrekel že večkrat, a se razmere na terenu doslej niso umirile.
Tokrat njegova izjava prihaja v trenutku, ko se med zahodnimi zavezniki poglabljajo razpoke, Italija pa se vse vidneje odmika od izraelske vojaške politike.
Napad na Meloni
Po skoraj sedmih tednih ameriško izraelske vojne proti Iranu se je v Beli hiši pretrgala doslej najmočnejša zavezniška vez v Evropi.
Ameriški predsednik Donald Trump je javno napadel italijansko premierko Giorgio Meloni, ki je bila v preteklosti njegova velika zaveznica.
Povod za njegov oster odziv je bila Melonina nedavna ocena, da so Trumpovi napadi na papeža Leona XIV. povsem nesprejemljivi.
Trump je v torkovem intervjuju za televizijo Fox News udaril nazaj in opozoril, da nesprejemljivost v resnici uteleša italijanska premierka.
Očital ji je popolno brezbrižnost do iranskega jedrskega programa, saj naj bi Teheran po njegovih besedah v dveh minutah razstrelil Italijo, če bi prišel do jedrskega orožja.
Italija potegnila črto in obrnila hrbet izraelski vojski
Italijanska vlada je v zadnjih mesecih ohranila zadržanost do iranske vojne in dosledno zavračala kakršen koli vojaški prispevek.
Spor med državama je prerasel v konkretne diplomatske ukrepe v torek, ko je Giorgia Meloni na vinskem sejmu v Veroni napovedala zamrznitev avtomatskega podaljšanja obrambnega sporazuma z Izraelom.
Državi sta ta dogovor sklenili leta 2003 ter ga doslej samodejno obnavljali vsakih pet let, urejal pa je izmenjavo vojaške opreme in tehnoloških raziskav.
Obrat v italijanski zunanji politiki je sledil hudemu incidentu v južnem Libanonu, kjer je izraelska vojska izstrelila opozorilne strele na konvoj italijanskih mirovnikov.
Vojaki misije Združenih narodov so morali takrat konvoj obrniti in se vrniti v varno bazo.
Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je ob tem poudaril, da ogrožanje sil Združenih narodov presega vse meje sprejemljivega.
Izraelsko zunanje ministrstvo je italijansko zamrznitev odpravilo z opazko, da državi sploh nimata pravega varnostnega sporazuma, temveč zgolj vsebinsko prazen memorandum.
Premierka Meloni je v Veroni izpostavila tudi nujnost odprtja Hormuškega preliva. To plovno pot je označila za ključno žilo italijanskega gospodarstva, saj ladje preko nje dovažajo nujno potrebna gnojila za evropsko kmetijstvo.
Blokada pristanišč in Trumpova napoved konca
Donald Trump je ameriški javnosti znova sporočil, da "je vojna skoraj končana".
Dodal je, da bi Iran potreboval 20 let za popolno obnovo, če bi ameriška vojska svoje enote umaknila v tem trenutku.
Resničnost na terenu pa je pokazala precej drugačno in bolj surovo sliko. Ameriška mornarica je včeraj vstopila v drugi dan blokade iranskih pristanišč.
Centralno poveljstvo ameriške vojske je sporočilo, da so njihovi vojaki popolnoma zaustavili pomorsko gospodarsko trgovino na iranski obali.
Iranske oblasti so ameriški poseg označile za piratstvo, jezni protestniki na ulicah Teherana pa so zažigali ameriške zastave.
Tiskovna agencija Bloomberg je ob tem poročala, da Iran razmišlja o začasni zaustavitvi plovbe skozi Hormuški preliv, s čimer želi olajšati nov krog diplomatskih pogajanj.
Vpletene strani so premirje ob pakistanskem posredovanju sklenile 8. aprila, veljavnost dogovora pa se izteče prihodnji torek, 21. aprila.
Ameriški podpredsednik J. D. Vance, ki je prejšnji konec tedna vodil neuspešna pogajanja v Islamabadu, je študentom v Georgii dejal, da Združene države Amerike z Iranom v zadnjih 47 letih niso opravile srečanja na tako visoki ravni.
Opozoril je, da diplomati desetletij nezaupanja ne zmorejo razrešiti čez noč.
Kitajsko orožje in obnavljanje podzemnih baz
Najnovejši satelitski posnetki so razkrili, da iranska vojska čas premirja pospešeno izrablja za obnovo svojih zmogljivosti.
Ameriška televizija CNN je analizirala posnetke podzemnih raketnih baz blizu mest Homeini in Tabriz, ki jasno prikazujejo tovornjake in nakladalce pri odstranjevanju ruševin pred vhodi v tunele.
Kamere nad osrednjo pokrajino Esfahan so razkrile zoglenele ostanke ameriških letal, s katerimi so ameriški komandosi reševali sestreljenega vojaškega pilota.
Premiki so se zgodili tudi v širšem zaledju. Ameriška obveščevalna služba je po pisanju televizije CNN ugotovila, da Kitajska v naslednjih tednih pripravlja dostavo prenosnih protiletalskih sistemov Iranu.
Pošiljke naj bi potovale preko tretjih držav, s čimer se želi Peking izogniti neposrednim obtožbam.
Iranska vojska je prav z natanko takšnim ročnim raketometom pred dvema tednoma sestrelila ameriškega lovca.
Hkrati so ruske oblasti iz iranske jedrske elektrarne v Bušehru umaknile večino svojega strokovnega osebja.
Podpora javnosti strmo upada
Vojna med ameriškim javnim mnenjem ni našla široke podpore. Anketa agencij Ipsos in Reuters je pokazala, da zgolj 24 odstotkov Američanov vojaški spopad z Iranom ocenjuje kot smiseln, medtem ko jih kar 52 odstotkov v njem ne vidi nobenega upravičenega razloga.
Trumpova razglasitev skorajšnjega konca vojne je tako sovpadla s trenutkom, ko so zaveznice začele množično obračati hrbet.
Italija se je z zamrznitvijo sporazuma pridružila Španiji in Irski, ki že dlje časa pritiskata na prekinitev sodelovanja med Evropsko unijo in Izraelom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek potrdila, da bo zaradi milijon zbranih državljanskih podpisov pod peticijo to razpravo morala uvrstiti na dnevni red.
Ko bo rok premirja prihodnji torek potekel, bo mednarodna skupnost spoznala, ali je ameriški predsednik dejansko predvidel konec vojne, ali pa so prebivalci Bližnjega vzhoda opazovali zgolj zadnji odsev miru pred novim valom nasilja.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
