Pricurljali dokumenti: Trump v Gazi načrtuje veliko vojaško oporišče
Trumpov Odbor za mir naj bi v Gazi načrtoval gradnjo velikega vojaškega oporišča za mednarodne sile.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V Washingtonu so se v četrtek na prvem zasedanju zbrali predstavniki člani tako imenovanega Odbora za mir, ki ga je januarja ustanovil ameriški predsednik Donald Trump.
Odbor za mir bi moral v prvi vrsti kot nadzorni organ bdeti nad izvrševanjem mirovnega načrta za Gazo, za kar je z resolucijo dobil tudi blagoslov Varnostnega sveta Združenih narodov, a so se ob pregledu ustanovne listine pojavile številne kritike.
V britanskem Guardianu so se medtem dokopali do pogodbene dokumentacije odbora, ki mu predseduje Trump. Iz dokumentacije je po poročanju časnika razvidno, da je v načrtu gradnja velike vojaške baze v Gazi, ki se bo raztezala na približno 150 hektarjev veliki površini in naj bi gostila večnacionalne vojaške enote, skupno kar 5000 vojakov, vojaških uradnikov in drugega osebja.
Kaj bodo tam počele mednarodne sile?
Vojaško oporišče naj bi, ko bo zgrajeno, gostilo tako imenovane mednarodne stabilizacijske sile (ISF), ki so bile predvidene že v Trumpovem mirovnem načrtu in ki bodo pod mandatom odbora za mir v Gazi skrbele za red.
Tem mednarodnim silam z nalogo varovanja meje in vzdrževanja miru v Gazi je zeleno luč prižgal tudi Varnostni svet ZN. Naloge ISF vključujejo tudi zaščito civilistov ter zagotavljanje usposabljanja in podpore prihodni palestinski policiji.
Ostaja še precej neznank. Tako denimo niso povsem jasna pravila delovanja v primeru oboroženih spopadov ali novih raketnih napadov Izraela. Prav tako ni znano, kakšna bo vloga ISF pri razorožitvi Hamasa, kar Izrael postavlja kot enega ključnih pogojev za začetek obnove Gaze.
Obdano s 26 stražnimi stolpi in bodečo žico
Oporišče, ki naj bi zraslo na jugu Gaze, bo v skladu z načrti obsegalo površino 1400 krat 1100 metrov, obdajalo pa ga bo 26 stražnih stolpov in bodeča žica. Vključeval naj bi tudi strelišče, več bunkerjev z zapletenimi ventilacijskimi sistemi za zaščito pred bombardiranjem in skladišče za vojaško opremo.
Lokacijo, kjer bo stalo, naj bi si že ogledalo več mednarodnih gradbenih podjetij, ki imajo izkušnje z delovanjem na vojnih območjih.
Ob tem so pri časniku izpostavili še določbo, ki pogodbenim izvajalcem narekuje ravnanje v primeru, če med gradbenimi deli naletijo na posmrtne ostanke. V tem primeru se morajo dela tam »nemudoma ustaviti,« območje pa je treba zavarovati. Po ocenah agencije za civilno zaščito v Gazi v enklavi pod vsemi ruševinami ležijo posmrtni ostanki kar približno 10.000 Palestincev.
Guardian še poroča, da ni povsem jasno, v čigavi lasti je zemlja, kjer naj bi stalo oporišče, je pa večji del juga Gaze trenutno pod nadzorom izraelske vojske. »Čigavo dovoljenje so pridobili za gradnjo tega vojaškega oporišča?,« se je vprašala kanadsko-palestinska odvetnica in nekdanja pogajalka za mir v tem konfliktu Diana Buttu, ki meni, da gre v tem primeru za okupacijo.
Pravna fikcija in prazna lupina
Zlasti zahodne demokracije, ki v odboru v glavnem ne sodelujejo, opozarjajo, da je odbor zasnovan precej preširoko, da posega na polje Združenih narodov in predvsem, da ima v skladu z ustanovno listino Trump v rokah prevelika pooblastila. Edini ima pooblastila, da svojega naslednika, ima pa tudi moč veta na vsako odločitev, ki jo sprejme večina članic. Koncentracija moči v enem človeku je prevelika predvsem za evropski okus.
Doslej je sodelovanje v odboru potrdilo vsega 26 držav, pri čemer se današnjega zasedanja udeležujejo predstavniki skupno približno 40 držav, nekatere zgolj kot opazovalci.
»Odbor za mir je neke vrste pravna fikcija, uradno s statusom mednarodne pravne osebe, ločene tako od ZN kot ZDA, a v resnici je zgolj prazna lupina, ki jo lahko ZDA uporabljajo, kot se jim zdi,« je po poročanju Guardiana dejal profesor prava z ameriške univerze Rutgers Adil Haque.
Po poročanju časnika ob tem strokovnjaki opozarjajo, da so tudi strukture financiranja in upravljanja odbora precej nejasne, več pogodbenih izvajalcev pa je navedlo, da pogovori z ameriškimi uradniki namesto po uradni vladni elektronski pošti pogosto potekajo kar po Signalu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
