Pricurljal interni dokument: Bruselj skrbi koncentracija moči v eni osebi
V Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) imajo velike pomisleke glede Odbora za mir. Skrbi jih predvsem prevelika koncentracija moči v eni osebi.
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek v Davosu tudi uradno ustanovil svoj opevani Odbor za mir, ki je bil sprva načrtovan kot nadzorno telo za upravljanje Gaze po koncu spopadov, a si je kot kaže Trump, ki bo odboru tudi predsedoval, podelil precej široka, preširoka pooblastila.
Kot smo že poročali, bi odbor glede na ustanovni dokument preoblikovali v širši mednarodni subjekt za reševanje globalnih kriz in zagotavljanje trajnega miru na konfliktnih območjih. S tem bi po besedah Trumpa ta organ lahko postal eden najvplivnejših v zgodovini.
Je pa Trump ob ustanovitvi odbora naznanil, da bo odbor deloval v sodelovanju z Združenimi narodi (ZN), a kaže, da imajo v Bruslju, kjer so pod drobnogled vzeli ustanovno listino, glede odbora številne pomisleke. Da je mandat odbora »enostavno preširok,« so pred dnevi po besedah slovenskega premierja Roberta Goloba ocenile že naše pravne službe.
Na plano pricurljal interni dokument
Podobnega mnenja so tudi v Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD). Več tujih medijev se je namreč dokopalo do internega dokumenta ESZD z datumom 19. januar, v katerem so v službi izrazili pomisleke, da bi lahko bil odbor v neskladju z ustavnimi načeli EU.
Obenem so opozorili, da organizacijska struktura odbora odstopa od dogovorov v Združenih narodih, zlasti resolucije Varnostnega sveta ZN, ki vključuje mirovni načrt za končanje vojne v Gazi in je tudi omogočila oblikovanje odbora za mir. A ta resolucija vključuje tudi določbe, povezane z obsegom, mandatom in delovanjem odbora.
Kot so izpostavili v ESZD, bi Trump v skladu z ustanovno listino postal »ustanovni predsednik« odbora, ki ima v rokah edini pooblastila, da imenuje svojega naslednika, in tudi moč veta na vsako odločitev, ki jo sprejme večina članic. Koncentracija moči v enem človeku je prevelika za evropski okus.
Sedijo v Trumpovem odboru, a ne smejo v ZDA
Povabilo za sodelovanje v odboru je prejelo več evropskih voditeljev, a sta se pozitivno odzvali le Madžarska in Bolgarija, medtem ko Poljska še ni rekla zadnje besede. Povabila je bila deležna tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Številne države, vključno s Slovenijo, Francijo, Španijo in Združenim kraljestvom, so povabilo že zavrnile. Da je odbor v neskladju z njihovo ustavo, so sporočili tudi iz Italije.
Vabilo je zaenkrat sprejelo približno 35 držav, a je med njimi le peščica demokracij, če je denimo mogoče Madžarsko še vedno šteti med funkcionalne demokracije. Pri tem je zanimivo, da za skoraj polovico držav, ki so pristopile k odboru, velja prepoved potovanja v ZDA.
Trumpova administracija je namreč na začetku januarja sprejela precej ostrejše ukrepe na področju priseljevanja. Med drugimi so začasno ustavili izdajanje vizumov za priseljence iz 75 držav in navedli, da s tem končujejo zlorabo ameriškega sistema priseljevanja za tiste, ki bi izkoriščali bogastvo ameriškega ljudstva.
Med temi 75 državami so številne tudi članice Trumpovega odbora. Denimo Armenija, Azerbajdžan, Jordanija, Kosovo, Mongolija, Maroko, Pakistan in Uzbekistan.
