V Evropi je 165 jedrskih reaktorjev, največ jih ima Francija
Vedno večja poraba elektrike zahteva vedno večjo proizvodnjo. A Evrope se je pred časom odrekla jedrski energiji, to pa je bila velika napaka.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Danes je vedno več stvari v našem življenju gnanih z elektriko. Ne nazadnje naj bi bil zeleni prehod povsem v znamenju elektrike, zatakne pa se pri vprašanju, kako to elektriko proizvesti na zelen način.
Rešitev za to naj bi bile vetrne ali sončne elektrarne, jedrska energija pa je po svoje preveč nevarna, da bi bila tista prava rešitev. Oziroma je varna do trenutka, ko gre kaj narobe, zato se je mnogo držav temu viru elektrike odreklo. Nazadnje na primer Nemčija, ki je zadnje elektrarne zaprla aprila 2023, Italija jih je zaprla po referendumu leta 1987, ki so ga potrdili sicer šele 2011, Avstrija ni nikoli ni zagnala svoje elektrarne (a so veliko imeli za povedati o nuklearki Krško, Litva pa je zaprla elektrarno Ignalina zaradi vstopa v EU leta 2009.
17 držav z jedrskimi elektrarnami
Danes so tako brez elektrarn med drugim Danska, Estonija, Irska, Grčija, Hrvaška, Latvija, Luksemburg, Malta ali Portugalska, vsega skupaj pa v Evropi trenutno deluje 165 jedrskih reaktorjev v 17 državah. Daleč največ, kar 57, jih ima Francija, ki zaradi že omenjenega zaprtja elektrarn v Nemčiji tej državi in tudi drugim drago prodaja veliko te »jedrske elektrike«.
V Rusiji je v njenem evropskem delu aktivnih 36 elektrarn, visoko je na tej lestvici tudi Ukrajina s 15 elektrarnami, Združeno kraljestvo jih ima 9, Španija sedem, Švedska in Češka po 6, Finska in Slovaška 5, med državami z jedrsko elektriko pa so še Švica, Madžarska, Belgija, Bolgarija, Romunija, Belorusija, Nizozemska in Slovenija.
Politika priznala zmoto
Glede na energetske potrebe in visokih cenah ter zadnjih zapletih z nafto so zdaj tudi politiki v Bruslju dojeli, da je bila zelena histerija okoli jedrskih elektrarn napačna. Ali kot je povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je bila za Evropo strateška napaka, da se je obrnila stran od uporabe jedrske energije, ki predstavlja zanesljiv in cenovno dostopen vir energije. Zato zdaj gasijo, kar so politiki v Bruslju zanetili, z 200 milijoni evrov, ki jih bodo namenili za podporo naložbam v jedrske tehnologije.
Vojna na Bližnjem vzhodu je razkrila ranljivost Evrope, jedrska energija pa sodi med nizkoogljične vire energije. Ob tem je von der Leyen spomnila, da je leta 1990 tretjina evropske evropske električne energije prihajala iz jedrskih elektrarn, danes pa ta delež dosega le blizu 15 odstotkov.
Denar bo prišel iz trgovanja z emisijami
Omenjenih 200 milijonov evrov za naložbe v jedrske tehnologije pa bodo dobili iz sistema za trgovanje z emisijami, v prihodnje pa naj bi spodbujali tudi razvoj in uporabo malih modularnih reaktorjev.
Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron jedrsko energijo vidi kot del ponovne vzpostavitve evropske energijske neodvisnosti, da pa so se po zadnji nesreči v Fukušumi leta 2011 okrepili strahovi glede morebitnih posledic uporabe jedrske energije v energetske namene.
Na svetu 440 jedrskih elektrarn
Sicer danes jedrske elektrarne proizvedejo devet odstotkov električne energije na svetu, skupaj 30 državah deluje okoli 440 reaktorjev, kot omenjeno pa jih je 165 samo v Evropi.
Zato se Evrope energetsko ponovno prebuja, Francija načrtuje gradnjo novih reaktorjev, Združeno kraljestvo pripravlja gradnjo treh novi nukleark, Poljska naj bi svojo prvo dobila do 2030, širitev in postavitev pa načrtujejo tudi v Češki, Slovaški in na Madžarskem. – nove elektrarne (Hinkley Point C, Sizewell C). V Nemčiji želi del njihove politike spet odpreti razpravo o ponovnem zagonu jedrskega energetskega programa, ne nazadnje tudi Slovenija načrtuje drugi blok JEK.
Nove elektrarne so večdeset miljardni posel
To pa seveda ni poceni, a ravno zaradi tako odločnega zapiranja bodo zdaj države postavljene pred še večje finančne zahteve. 1,6 gigavatna jedrska elektrarna naj bi stala do 10 milijard evrov, cene pa so lahko seveda tudi še precej višje, če ob tem upoštevamo, da razgradnja takega objekta stane tudi do tri milijarde evrov. Seveda je potem tukaj še problem odpadkov in ustreznega skladiščenja in še bi lahko naštevali.
A vendar samo drugi viri elektrike ne bodo zadoščali. Na leto EU porabi skoraj 3000 teravatnih ur elektrike, celotna Evropa pa 3500, jedrske elektrarne pa ustvarijo za 23 odstotkov oziroma 650 teravatnih ur vse potrebne elektrike na starem kontinentu.
Na prvem mestu v EU so še vedno obnovljivi viri
Največ jedrske elektrike, že glede na število jedrskih elektrarn, ustvari Francija, kar 58 odstotkov vse te elektrike. V njihovi državi pa jedrske elektrarne ustvarijo kar 67 odstotkov vse elektrike.
Med viri vse elektrike, ki jo ustvarimo v Evropi, prevladujejo obnovljivi viri, na prvem mestu je veter, sledijo vodni in sončni viri ter biomasa. Jedrske elektrarne ustvarijo že omenjenih 23 odstotkov, plin poskrbi za 15 odstotkov evropske elektrike, premog devet ter drugi viri za preostalih 5 odstotkov.
Slovenska JEK poskrbi za 40 odstotkov naše elektrike, tretjino jo dobimo iz hidroelektrarn, okoli 25 odstotkov iz termoelektrarn na premog ali plin, le deset odstotkov pa prispevajo sončne elektrarne.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
