Profimedia

Poletje se bliža in prebivalce čudovitih malih otokov Drvenik Veli in Drvenik Mali (med domačini znan kot Ploča) v srednji Dalmaciji že stiska ob misli na prihodnjo sezono. Številni kipijo od jeze in žalosti, ker že vedo, kaj jih čaka. Kot pravijo, še eno poletje turističnega kaosa, razdejanja in ignoriranja njihovega glasu.

Iniciativa Zirona.org za nastalo situacijo krivi mestno upravo, redarstvo, Splitsko-dalmatinsko županijo, gradbene, okoljske in pomorske inšpekcije ter ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj. Kljub številnim prijavam in opozorilom, kot pravijo, ne ukrepa nihče.

Množični turizem melje vse pred seboj, želja po hitrem zaslužku pa temeljito ruši kakovost življenja na dalmatinski obali. A kot trdijo domačini, posledic ne čuti le lokalno prebivalstvo, temveč tudi narava.

Poleti več kot 1500 obiskovalcev dnevno in več sto plovil

Vdor stotisočev obiskovalcev je tako množičen, da se po navedbah prebivalcev, zdaj uničujejo tudi biseri Jadrana, ki so bili turistom do nedavnega relativno neznani. Med njimi sta tudi Drvenik Veli in Mali, kjer se v zadnjih letih sistematično uničuje okolje in drastično spreminja podoba otokov. Zaradi tega so številni otočani, lastniki nepremičnin in ljubitelji otokov sprožili peticijo za zaustavitev večletnega opustošenja Drvenika in za razglasitev zaliva Krknjaši, znanega, kot "Plava laguna", za pomembno krajinsko območje.

Profimedia

Razglasitev Krknjašev za pomembno krajinsko območje bi omogočila strožjo zaščito in načrtno upravljanje prostora.

Čudoviti zaliv Krknjaši resnično jemlje dih in že ob prvem obisku je vsakomur hitro jasno, zakaj turisti množično prihajajo v ta kristalno čisti raj. A je po poročanju portala Slobodna Dalmacija nerazumljivo, zakaj se dovoljuje samovolja zasebnikov, ki vztrajno delujejo na robu in čez rob zakona.

Ko še piše portal, gre ljudem na živce občutek nemoči, kot da njihov glas nič ne velja. "Način življenja, povezanost z naravo in spoštovanje tega prostora – to je tisto, kar naredi otok poseben," menijo domačini. 

Zaradi množičnega turizma je življenje lokalnega prebivalstva v Krknjaškem zalivu postalo nemogoče, podarjajo domačini v peticiji, ki jo je do zdaj podpisalo več kot 1200 ljudi. "Vse se je začelo tiho, danes pa je stanje neznosno, institucije pa molčijo", pravijo. V poletnem obdobju se po njihovih navedbah na tem naravnem biseru dnevno zasidra več kot 150 jadrnic, katamaranov, motornih čolnov, izletniških čolnov in party ladij, kar močno obremenjuje ta zelo občutljiv ekosistem, poudarjajo. "Ljudje opravljajo potrebo po vrtovih zaradi pomanjkanja javnih stranišč. Smo tik pred razpadom," menijo pobudniki peticije. 

"Že več let opozarjamo na problematiko sidranja na lokaciji Krknjaškega zaliva, čezmerni masovni turizem, na glasne party turistične ladje, opustošenje obale in podvodnega sveta," v peticiji poudarjajo domačini.

Cilj iniciative ni prepoved turizma, temveč njegova regulacija

Domačini v peticiji nasprotujejo legalizaciji črnih gradenj v zavarovanem obalnem pasu, postavitvi montažnih objektov za gostinsko dejavnost na pomorskem dobru in kmetijskih zemljiščih, ker je obala Krknjaša naravna plaža in ni infrastrukturno opremljena. Nasprotujejo pa tudi množičnemu turizmu. Za varovanje okolja in ohranjanje naravnih virov predlagajo uvedbo okoljske dajatve na plovila in potnike na njem ter omejitev števila plovil in obiskovalcev na tem območju, vzpostavitev sistema za ravnanje z odpadki in vključevanje otočanov v prostorsko načrtovanje. Ob tem še dodajajo, da politiki pred volitvami izražajo podporo, po volitvah pa zadeve znova padejo v pozabo.

Profimedia

"Želimo omejitev obiskovalcev in simbolično pristojbino. Krknjaše je treba ohraniti za prihodnje generacije – kot naravno lepoto, ne kaotično turistično točko," pravi ena od domačink, sicer mati dveh otrok, ki ob tem dodaja, da je morje uničeno, zaliv poln smeti in nevaren za plavalce. "Party ladje z DJ-ji motijo mir in varnost. Otočani že leta predlagamo rešitve, a ni bilo narejenega nič. Lokalna oblast očitno nima interesa."