Smrt 37-letnice v Minneapolisu: Trump trdi eno, posnetki razkrivajo drugo
Streljanje agentov ICE v Minneapolisu, ki se je končalo s smrtjo 37-letnice, je sprožilo proteste in oster spor med Belo hišo in lokalnimi oblastmi.
V ameriškem mestu Minneapolis v zvezni državi Minnesota je v sredo zjutraj agent zvezne Službe za priseljevanje in carine (ICE) ustrelil in ubil 37-letno žensko, kar je sprožilo množične proteste, politično ogorčenje in oster besedni spopad med administracijo predsednika Donalda Trumpa ter lokalnimi in zveznimi oblastmi Minnesote. Okoliščine streljanja so predmet preiskave, uradne razlage Bele hiše in ministrstva za domovinsko varnost pa se močno razlikujejo od izjav očividcev in mestnih uradnikov.
Streljanje med protestom proti ICE: Umrla 37-letnica
Do incidenta je prišlo v sredo okoli 10.25 po lokalnem času na Portland Avenue v Minneapolisu, kjer so potekali protesti proti obsežni zvezni operaciji ICE. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je namreč v začetku tedna napovedalo veliko akcijo proti migrantom v mestu in na teren poslalo približno 2000 agentov. Gre za eno v nizu tovrstnih operacij administracije Donalda Trumpa v večjih ameriških mestih, kjer oblast vodijo demokrati.
Ženska je bila identificirana kot 37-letna Renee Nicole Good, ameriška državljanka s tremi otroki, ki se je nedavno priselila v Minnesoto. Pred tem je bila večji del življenja v Koloradu.
Po navedbah oblasti je bila v strelskem incidentu ubita ena oseba. Kasneje so žrtev identificirali kot 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good, mati treh otrok, ki je večji del življenja preživela v Koloradu, v Minnesoto pa se je preselila nedolgo nazaj. Streljanje se je zgodilo ravno med protestom proti prisotnosti zveznih agentov.
Nasprotujoče si razlage dogodka
Na ministrstvu za domovinsko varnost so kmalu po dogodku sporočili, da je bila žrtev ena od »nasilnih protestnic«, ki je »svoje vozilo uporabila kot orožje ter poskušala agente povoziti in ubiti«. Dejanje so označili za »domači terorizem«.
Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je dejala, da je ženska ves dan zasledovala in ovirala agente ter poskušala z vozilom napasti enega od njih. Po njenih besedah je agent izstrelil »obrambne strele«, pri tem pa naj bi bil tudi sam poškodovan in zdravljen v bolnišnici, od koder so ga že odpustili.
To razlago je ponovil tudi predsednik ZDA Donald Trump, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je bil agent ICE »brutalno povožen« in da je »čudež, da je še živ«. Za dogajanje je obtožil »radikalno levico«, ki naj bi vsakodnevno grozila in napadala pripadnike organov pregona.
Posnetki kažejo drugo zgodbo, kot jo opisuje Trumpova vlada
Na družbenih omrežjih so se kmalu pojavili videoposnetki incidenta z več zornih kotov, ki jih je pregledalo več medijev, med njimi BBC in CBS News. Posnetki prikazujejo temno rdeč terenec, ki blokira stanovanjsko ulico, okoli njega pa so zbrani protestniki in agenti ICE. Videti je, kako se agenti približajo vozilu, eden poskuša odpreti voznikova vrata, drugi stoji pred ali ob sprednjem delu vozila.
Trije videoposnetki streljanja, ki jih je pregledal CNN, kažejo na nianse, kaj točno se je zgodilo pred streljanjem, pa ostaja nejasno.
Ko se vozilo začne premikati, eden od agentov začne streljati. Slišati je tri do štiri strele, avtomobil pa nato zapelje še nekaj deset metrov naprej in trči v parkirano vozilo, ulično svetilko ter druge avtomobile. Na posnetkih ni jasno razvidno, da bi bil katerikoli agent v neposredni življenjski nevarnosti ali da bi ga vozilo dejansko močno zadelo. Na enem je razvidno, kot da ga vozilo, ko je speljalo, rahlo zadane oziroma oplazi.
Očividci so za lokalne medije povedali, da je ženska poskušala obrniti vozilo in pobegniti, ko so ji agenti zaprli pot. Ena od prič je za MPR News dejala, da je agent stal pred žrtvinim vozilom z nabito pištolo in ji ukazal, naj izstopi, nato pa jo ustrelil naravnost v obraz.
Policijski načelnik Minneapolisa Brian O'Hara je potrdil, da je bila ženska ustreljena v glavo, vendar ni navedel, da bi skušala komu škodovati. Dejal je le, da se je vozilo začelo premikati, ko se mu je peš približal zvezni agent, nato pa je ta ustrelil.
Ostre obsodbe lokalnih oblasti: »To, kar počnejo, ustvarja kaos in nezaupanje«
Dogodek je naletel na ostre obsodbe mestnih in zveznih predstavnikov Minnesote. Župan Minneapolisa Jacob Frey je razlago ministrice Noem označil za »popolno bedarijo« in agentom ICE z ostrimi besedami naročil, naj zapustijo mesto. »To, kar počnejo, ne zagotavlja varnosti Amerike. To, kar počnejo, ustvarja kaos in nezaupanje,« je dejal. Po njegovih besedah gre za nepremišljeno zlorabo moči, ki je pripeljala do smrti človeka.
Mestni svet Minneapolisa je v izjavi zapisal, da je bila Renee Nicole Good oseba, ki je »skrbela za svoje sosede«, ko je bila ustreljena in ubita. Član mestnega sveta Jason Chavez je za CNN dejal, da bi moral biti agent ICE, ki je streljal, »takoj aretiran in odpuščen«, ter dodal, da skupnost takšnega dejanja ne bo sprejela.
Nacionalna garda v pripravljenosti po smrti protestnice
Guverner Minnesote Tim Walz je zavrnil zvezno razlago dogodka in pozval javnost, naj »ne verjame tej propagandni mašineriji«. Povedal je, da preiskavo vodi državni urad za kazenske preiskave, ter napovedal, da pripravlja nacionalno gardo na morebitno razporeditev. »Na poti do odgovornosti in pravice nas ne bo nič ustavilo. Ne potrebujemo več pomoči zvezne vlade,« je poudaril.
Protesti in napeto vzdušje v mestu
Protesti so izbruhnili nemudoma po streljanju. Priče poročajo, da so protestniki agentu, ki je streljal, vzklikali »sramota«, dokler se ni umaknil v vozilo in odpeljal. Ko so se agenti ICE umikali, so protestniki proti njim metali snežne kepe, organi pregona pa so odgovorili s solzivcem. Po odhodu zveznih agentov so na prizorišče prišli prebivalci mesta, prižigali sveče in polagali cvetje. Do večera se je zbralo več tisoč ljudi.
Protesti so potekali na več lokacijah po mestu, streljanje pa se je zgodilo približno kilometer od kraja, kjer je bil leta 2020 ubit George Floyd – dogodek, ki je sprožil svetovne protirasistične proteste.
Preiskava še poteka
Primer zdaj preiskujejo državni organi, javnost pa zahteva odgovore o tem, ali je bila uporaba smrtonosne sile upravičena. Posnetki in pričevanja očividcev za zdaj resno postavljajo pod vprašaj trditve administracije Donalda Trumpa o samoobrambi in domnevnem terorističnem dejanju. Minneapolis pa ostaja v stanju napetosti, v katerem se znova odpira razprava o vlogi zveznih varnostnih sil, policijskem nasilju in odnosu oblasti do protestov ter priseljenskih skupnosti.
