Evropa trepeta pred še večjim begunskim valom, kot smo ga videli leta 2015
Agencija za azil svari pred begunskim valom iz Irana. Devet milijonov ljudi in odprtje turških meja pomeni kolaps evropske varnosti ter gospodarstva.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Agencija Evropske unije za azil opozarja javnost, da spopadi na Bližnjem vzhodu lahko povzročijo begunski val izjemnih razsežnosti.
Strokovnjaki in analitiki ugotavljajo, da bi morebiten množičen beg ljudi iz Irana močno zasenčil migracijsko krizo iz leta 2015 ter pred izjemno preizkušnjo postavil celotno evropsko varnost in gospodarstvo, vendar ob tem poudarjajo, da za zdaj govorimo o zelo špekulativnih scenarijih.
Preprost razlog za velik preplah
Vojna v Iranu odpira povsem novo in izjemno zahtevno poglavje za evropsko zunanjo politiko ter notranjo varnost. Evropske institucije pospešeno pripravljajo načrte za najhujše možne razplete, saj oboroženi spopadi na Bližnjem vzhodu grozijo z destabilizacijo celotne regije.
Kot v svoji obsežni analizi poroča britanski časnik The Independent, je Agencija Evropske unije za azil v svojem zadnjem letnem poročilu o azilnih trendih izdala resno opozorilo.
Agencija ocenjuje, da bi že razselitev desetih odstotkov iranskega prebivalstva, kar pomeni okoli devet milijonov ljudi, pomenila eno največjih razselitev v sodobni zgodovini.
Takšna številka bi povzročila prihod beguncev v številu, ki močno obremenjuje sprejemne zmogljivosti vseh evropskih držav.
Kljub alarmantnim številkam pa agencija izrecno poudarja, da gre za zelo špekulativen scenarij, ki je močno odvisen od prihodnjega razvoja vojne in vloge Turčije kot glavne tranzitne države.
Ljudje pred bombami in revščino
Prebivalci Irana in okoliških držav živijo v strahu pred silovitimi zračnimi napadi Združenih držav Amerike in Izraela. Te vojaške sile redno ciljajo iransko infrastrukturo ter vojaške objekte.
Pojavljajo se poročila o prvih prehodih Irancev v sosednje države, na primer v Turčijo in province, kot je Van, vendar neodvisni viri o množičnem begunskem valu za zdaj ne poročajo.
Po navedbah iranskega Rdečega polmeseca z dne 3. marca 2026 so napadi terjali že najmanj 787 življenj. Neodvisni opazovalci teh številk na terenu za zdaj ne morejo potrditi, a strah med prebivalstvom nezadržno raste.
Generalna direktorica Mednarodne organizacije za migracije Amy Pope ob tem opozarja, da vsakršno nadaljnje vojaško zaostrovanje neposredno in najbolj kruto prizadene civiliste.
Njena organizacija ugotavlja, da na celotnem Bližnjem vzhodu zaradi spopadov, nasilja in naravnih nesreč zunaj svojih domov živi že več kot 19 milijonov notranje razseljenih oseb.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce ob tem dodaja, da v Libanonu, ki prav tako trpi zaradi zračnih napadov, v kolektivnih zavetiščih trenutno biva najmanj 30.000 razseljenih oseb.
Gospodarski zlom in stiska afganistanskih prebežnikov
Za popolno razumevanje grožnje novega migracijskega vala moramo pogledati globoko v notranjo strukturo iranske družbe in razumeti motive ljudi za tako nevarno pot.
Svetovna banka v svojih rednih poročilih že dlje časa opozarja, da Iran pesti huda gospodarska kriza.
Trenutna vojna to krizo le še poglablja, analitiki pa ugotavljajo, da več deset milijonov Irancev živi na robu ekonomske ranljivosti in hude revščine.
Dodatno in izjemno veliko tveganje predstavlja ogromna populacija tujcev, ki že biva znotraj iranskih meja.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce po uradnih podatkih navaja, da Iran trenutno gosti okoli 770.000 registriranih beguncev. Hkrati pa v državi živi še več milijonov Afganistancev brez urejenega statusa.
Če vojna popolnoma destabilizira iranski državni aparat in uniči tamkajšnje gospodarstvo, strokovnjaki pričakujejo, da bodo ti ljudje, skupaj z iranskimi državljani, poiskali pot proti Evropi, saj varna vrnitev v Afganistan zanje ne pride v poštev.
Zakaj je trenutna situacija zahtevnejša kot leta 2015?
Če se napovedi o večmilijonskem odhodu ljudi z Bližnjega vzhoda resnično odvijejo v polnem obsegu, bo to dogajanje močno zasenčilo evropsko migrantsko krizo izpred slabega desetletja.
Leta 2015 je v Evropo prispelo nekaj več kot milijon ljudi. Ta prihod beguncev je takrat izjemno močno obremenil sprejemne zmogljivosti držav, sprožil globoke politične krize znotraj Evropske unije in prisilil države v postavitev žičnatih ograj na številnih evropskih mejah.
Trenutna grožnja iz Irana prinaša nekaj ključnih razlik, ki situacijo močno poslabšujejo. Prva razlika je številčnost in nepredstavljiv pritisk na meje. Že delni uresničitvi devetmilijonskega scenarija evropski azilni sistemi ne bi bili kos.
Časnik The Times pri tem izpostavlja zanimiv podatek agencije za azil, da je število prošenj za azil v državah EU plus lani padlo za devetnajst odstotkov na 822.000.
Nov množičen val bi tako popolnoma prekinil trenutni trend zmanjševanja migracij, za katerega si evropske države močno prizadevajo.
Turčija kot zadnja ovira in varnostna tveganja
Druga ključna razlika leži v vlogi tranzitnih držav. Analitiki geopolitičnega dogajanja opozarjajo, da bi prvi in najhujši pritisk občutila prav Turčija, ki predstavlja glavno kopensko pot proti Evropi.
Turške oblasti so v zadnjih letih v provinci Van zgradile trimetrski varnostni zid, ki so ga opremile z jarki in bodečo žico v dolžini približno sto sedemdeset kilometrov. Kljub utrjevanju meja pa ta ovira po ocenah strokovnjakov ne zmore popolnoma zaustaviti organiziranih milijonskih množic.
Evropska unija je Turčiji v okviru instrumenta za begunce namenila šest milijard evrov, skupna širša evropska mobilizacija sredstev za obvladovanje migracij v tej regiji od leta 2015 dalje pa po ocenah dosega okoli devet milijard in pol evrov.
Če Turčija popusti pod pritiskom in odpre svoje zahodne meje, bo pritisk na vzhodno Sredozemlje in balkansko pot v trenutku skokovito narasel.
Tretja razlika zadeva politično ozračje in varnostna tveganja. Ljudje od politikov pričakujejo večji red in nadzor.
Varnostni strokovnjaki hkrati svarijo pred nevarnostjo, da radikalne skupine izkoristijo migracijske tokove za vstop v Evropo in organizacijo terorističnih napadov na evropskih tleh.
Svet Evropske unije je namreč devetnajstega februarja 2026 formalno uvrstil iransko vojaško gardo na evropski seznam terorističnih organizacij, kar dodatno zaostruje odnose in varnostne protokole na mejah.
Evropa v iskanju odgovorov med diplomacijo in vojsko
Evropske institucije pospešeno iščejo rešitve in se pripravljajo na najhujše scenarije. V Evropski uniji trenutno potekajo usklajevanja v okviru kriznih mehanizmov Sveta Evropske unije, ki jih vodi predsedujoča država Ciper.
Zaradi neposredne bližine spopadov in nedavnih incidentov z letalniki je Grčija v zaščito ciprskega zračnega prostora po poročanju agencije Reuters že poslala dve fregati in štiri bojna letala tipa F-16.
Italijanski obrambni minister Guido Crosetto pa ob tem razkriva, da so zalivske države evropske zaveznice že zaprosile za sisteme zračne in protidronovske obrambe.
Države članice aktivno pripravljajo načrte za morebitne evakuacije svojih državljanov in iščejo rešitve pred grožnjo višjih cen energentov, ki lahko ponovno povišajo inflacijo.
Agencija Reuters pri tem celo poroča, da bo Evropska unija zaradi vplivov konflikta na trge v kratkem sklicala posebno skupino za koordinacijo oskrbe s plinom.
Evropski voditelji se zelo dobro zavedajo, da vsakršna napačna politična poteza ali prepočasen odziv vodita v ponovitev globokega političnega razkola, ki je Evropsko unijo pretresel med prejšnjo krizo.
Države članice morajo nujno ohraniti enotnost in preudarnost, čeprav ostaja popolnoma jasno, da iskanje skupnega jezika glede varovanja meja ostaja eden najtežjih izzivov sodobne Evrope.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
