Iran svari: Najmočnejšega orožja sploh še nismo uporabili
Z Bližnjega vzhoda tudi danes poročajo o novih izraelskih in ameriških napadih na Iran in Libanon ter povračilnih ukrepih Teherana.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Po navedbah ameriške administracije je vojna del širše strategije ZDA, s katero želi ustaviti iranski jedrski program in raketne zmogljivosti, ki jih Washington dojema kot neposredno grožnjo nacionalne varnosti. Ameriški predsednik Donald Trump je ocenil, da bi se lahko vojna končala v nekaj tednih, časovni okvir pa da se lahko tudi raztegne, državni sekretar Marco Rubio pa svari Teheran, da najhujše šele prihaja ...
Iranska revolucionarna garda je sicer ponoči izvedla napade na ameriško letalsko oporišče v Bahrajnu, dva drona sta zadela tudi ameriško ambasado v Rijadu v Savdski Arabiji. Izrael je odgovoril z napadi na vojaške cilje v Teheranu in Bejrutu, nad Jeruzalemom pa prestregel več raket. V Katarju so prestregli dve balistični raketi, eksplozije so zaznali tudi v Dohi. Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) se je pohvalilo z uničenjem več poveljniških objektov ter izstrelišč raket in dronov iranskega režima.
Vpliv vojne na Bližnjem vzhodu na morebitne nove migracijske tokove proti Evropi
Agencija Evropske unije za azil v svojem zadnjem poročilu opozarja, da aktualni spopadi na Bližnjem vzhodu lahko sprožijo obsežne migracije.
Dokument obravnava scenarij, v katerem bi domove zapustilo do devet milijonov Irancev in tamkajšnjih afganistanskih beguncev.
Analitiki ugotavljajo, da bi takšen premik prebivalstva obremenil azilne sisteme evropskih držav v večji meri kot dogodki leta 2015.
Izraelska vojska naj bi uničila tajni iranski jedrski obrat
Izraelska vojska naj bi namreč po lastnih navedbah uspešno uničila tajni podzemni kompleks na severovzhodu Teherana. Iranski znanstveniki naj bi ta obrat, ki nosi ime Minzadehej, uporabljali izključno za razvoj nujnih zmogljivosti za izdelavo jedrskega orožja, piše CNN.
Iranski strokovnjaki naj bi omenjeni kompleks začeli uporabljati minulega junija. Selitev na novo lokacijo naj bi sledila dogodkom, ko so izraelske sile med operacijo poškodovale druge ključne iranske jedrske objekte.
Predstavniki izraelske vojske obveščevalno delo in sam napad v uradni izjavi utemeljujejo z besedami: »Obveščevalna služba izraelske vojske je nenehno spremljala dejavnosti znanstvenikov in odkrila njihovo novo lokacijo na tem mestu na način, ki je omogočil natančen udarec na tajni podzemni kompleks.«
Vojaški predstavniki ob tem ocenjujejo, da naj bi ta natančen udarec Iranu sedaj v celoti onemogočil ključni del razvoja in izdelave jedrskega orožja.
Iran hrani najnaprednejše orožje za nadaljevanje vojne
Iransko obrambno ministrstvo javnost obvešča, da se država pospešeno pripravlja na dolgotrajno vojno proti Združenim državam Amerike in Izraelu.
Pristojni pri tem opozarjajo, da iranske vojaške sile do tega trenutka še niso uporabile svojega najnaprednejšega orožja.
Tiskovni predstavnik ministrstva Reza Talaei Nik v uradni izjavi za državno tiskovno agencijo IRNA pojasnjuje, da država premore ogromne zmogljivosti za močan upor in nadaljevanje ofenzivne obrambe.
Ta faza bo po njegovih besedah trajala veliko dlje časa, kot ga nasprotnik načrtuje za to "vsiljeno vojno".
Svoj nastop ob tem zaključi z opozorilom: »V prvih dneh ne nameravamo uporabiti vsega našega naprednega orožja in opreme.«
Iranci že 84 ur brez internetne povezave
Medijska mreža Al Džazira poroča, da prebivalci Irana že skoraj štiri zaporedne dni nimajo dostopa do medmrežja. Skupina NetBlocks digitalno spremlja stanje in potrjuje, da iransko omrežje ne deluje že več kot 84 ur.
Takšen obsežen mrk informacij v praksi močno hromi komunikacijo prebivalstva in preprečuje pretok neodvisnih novic iz države v času izredno zaostrenih vojaških razmer.
Prvi odziv Španije na Trumpovo grožnjo
Španske oblasti so se hitro odzvale na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA prekinile vso trgovino s Španijo. Trump je to napovedal kot protiukrep, ker Španija ameriški vojski ni dovolila uporabo njihovih vojaških oporišč za napade na Iran.
V španski vladi so v odzivu poduarili, da morajo ZDA spoštovati mednarodno pravo in dvostranske trgovinske sporazume z Evropsko unijo. Obenem so poudarili, da ima Španija na voljo "vse potrebne vire," da oblaži vpliv morebitnega trgovinskega embarga ZDA.
Izraelska vojska: Ubili smo poveljnika elitne iranske enote
Izraelci trdijo, da so v napadu na tarčo v Libanonu ubili poveljnika libanonske veje iranske elitne enote Kuds Daouda Alija Zado, poroča Al Jazeera.
Daoud Ali Zada je bil po navedbah izraelske vojske glavna oseba za iranske dejavnosti v Libanonu, njegova enota pa služi kot vezni člen med Iranom in libanonskim Hezbolahom. Iranska enota Kuds je sicer osredotočena na posebne operacije zunaj iranskega ozemlja.
Trump: Prekinili bomo trgovinske posle s Španijo
Ameriški predsednik Donald Trump je naznanil, da bodo ZDA prekinile vso trgovino s Španijo, ki ameriški vojski ni dovolila uporabe njihovih vojaških oporišč za napade na Iran.
"Španija je bila grozna," je poudaril po današnjem srečanju z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem. Dodal je, da je svojemu finančnemu ministru Scottu Bessentu ukazal, naj "prekine vso poslovanje" s Španijo. "Prekinili bomo vso trgovino s Španijo. Nič nočemo imeti s Španijo," je še dejal.
Španski zunanji minister Jose Manuel Albares je že včeraj potrdil, da Španija ne bo dovolila, da Američani z vojaških baz na jugu Španije, ki jih sicer upravljajo skupaj z ameriško vojsko, a so pod špansko suverenostjo, napadajo Iran. Španija je namreč napade obsodila.
Trump zavrnil navedbe Rubia
Kaos v izjavah ameriškega političnega vodstva se nadaljuje. Ameriški predsednik Trump je zdaj zavrnil navedbe ameriškega predsednika Marca Rubia, da je ZDA v vojno z Iranom zvlekel Izrael.
Rubio je namreč izjavil, da se je Trump za napad na Iran odločil preventivno, saj da bi sicer to storili Izraelci sami, Iran pa bi nato kljub temu odgovoril z napadi na ameriške tarče.
Trump je zdaj to zavrnil in dejal, da je morda sam Izrael prisilil v napade in ne nasprotno. "Izrael je bil pripravljen, mi smo bili pripravljeni," je še poudaril.
Izrael z napadom na svet strokovnjakov
Uradnik izraelske vojske je za portal Axios potrdil, da so izraelske zračne sile v torek v iranskem mestu Qom bombardirale zgradbo, v kateri deluje iranski svet strokovnjakov, organ šiitskih klerikov, ki ima po smrti ajatole Alija Hameneja pooblastila za izbor novega vrhovnega voditelja.
Kot je pojasnil uradnik, so želeli z napadom preprečiti, da bi kleriki izbrali novega ajatolo. Kandidate za novega vrhovnega voditelja sicer predlaga majhen odbor, ki deluje v tajnosti, 88-članski svet strokovnjakov pa ga nato izbere z glasovanjem.
Axios poroča še, da ni jasno, koliko klerikov je bilo v trenutku napada prisotnih v zgradbi.
Trump: Za pogovore z Iranom prepozno
Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju zapisal, da je za pogovore z Iranom prepozno, poroča STA. "Njihove zračne obrambe, letalskih sil, mornarice in vodstva ni več. Želijo pogovore. Rekel sem, da je prepozno," je zapisal.
Iran bombardiral kurdske sile v Iraku
Po poročanju tiskovne agencije Tasnim je iranska revolucionarna garda izvedla napad na "protirevolucionarne skupine" v iraškem Kurdistanu. Kot so pojasnili v revolucionarni gardi, so skupine "uničili z izstrelitvijo 30 dronov."
Napad so za CNN potrdili iraški Kurdi, ki pa so dejali, da je šlo za precej manjši obseg od tistega, ki ga navaja revolucionarna garda. Po njihovih navedbah naj bi šlo za skupno štiri drone, ki naj bi povzročili lažje poškodbe.
Medtem iranske tiskovne agencije po navedbah Reutersa poročajo o novih raketnih napadih na vzgodni del Teherana in na teheransko letališle Mehrabad. Izraelska vojska je sicer že nekaj ur pred napadom civiliste v Iranu pozvala, naj se umaknejo z določenih območij na vzhodu Teherana, saj bodo tam izvajali operacije.
Množični pogreb ubitih deklic v Iranu
V Iranu so se poslovili od 165 ubitih učenk in članov osebja dekliške šole, ki so umrli v sobotnih napadih ZDA in Izraela na mesto Minab na jugu Irana. Izraelska vojska na drugi strani trdi, da ni seznanjena z izraelskimi ali ameriškimi napadi na tem območju.
Skoraj 200 raket in več kot 800 dronov
Po navedbah ministrstva za obrambo Združenih arabskih emiratov je njihova zračna obramba od sobote prestregla 172 iranskih balističnih raket in 755 dronov. Skupno naj bi Iran v smeri te zalivske države izstrelil 186 raket, od katerih naj bi jih 13 pristalo v morju, ena pa naj bi končala na njihovem ozemlju.
Od skupno 812 dronov naj bi jih 57 eksplodiralo na njihovem ozemlju, preostale pa so uspeli prestreči. Iran naj bi izstrelil tudi osem manevrirnih raket, ki so jih uspeli sestreliti, a so ostanki povzročili kolateralno škodo na tleh, in sicer so umrle tri osebe, še 68 jih je bilo lažje poškodovanih, škoda pa je bila tudi na civilnih objektih.
Iran prepovedal izvoz hrane
Iranska vlada je zaradi vojne z ZDA in Izraelom do nadaljnjega prepovedala izvoz vseh živilskih in kmetijskih proizvodov. Kot so sporočili iz Teherana, so dali prednost oskrbi prebivalstva z osnovnimi dobrinami, poroča iranska tiskovna agencija Tasnim.
V Libanonu razseljenih 30 tisoč ljudi
Zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu in napadov izraelskih sil na cilje v Libanonu je bilo v državi doslej razseljenih najmanj 30.000 ljudi, so danes sporočili Združeni narodi, sprte strani v regiji pa znova pozvali h končanju spopadov in zaščiti civilistov.
Slovenski vojaki ostajajo na Bližnjem vzhodu
Trije pripadniki Slovenske vojske, ki so na misiji Združenih narodov za nadzor premirja na območju Izraela, Libanona in Sirije, nadaljujejo redne načrtovane naloge, so sporočili iz Slovenske vojske.
Na svojih mestih bo ostalo tudi šest slovenskih vojakov, ki delujejo na mirovni misiji na Cipru.
V mednarodnih operacijah in misijah zveze Nato, EU in Združenih narodov sicer deluje okrog 350 pripadnikov Slovenske vojske.
V Iranu skoraj 800 mrtvih
Izraelska vojska je na Telegramu sporočila, da je v zračnih napadih na Teheran zadela kompleks vodstva iranskega režima, vključno s predsedniško pisarno in vrhovnim svetom za nacionalno varnost. Po njihovih trditvah so bili poleg predsedniške pisarne zadeti tudi vojaška ustanova za usposabljanje ter "dodatna ključna infrastruktura režima".
Po navedbah Rdečega polmeseca je bilo v štirih dneh napadov ZDA in Izraela v Iranu ubitih približno 787 ljudi. Od sobote je bilo v več kot tisoč napadih zadetih 153 mest in več kot 500 lokacij po vsej državi.
Iran: Evropa naj se ne vpleta
Iransko zunanje ministrstvo je evropske države posvarilo, naj se ne vpletajo v konflikt med Iranom ter ZDA in Izraelom.
Teheran bi vključitev obravnaval kot "sostorilstvo z agresorji" oziroma kot vojno dejanje proti Iranu, je v odgovoru na vprašanje o skupni izjavi trojice evropskih voditeljev na novinarski konferenci dejal predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve.
Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in britanski premier Keir Starmer so v skupni izjavi iranske napade na države v regiji, tudi na države, ki niso sodelovale v sobotnih napadih na tarče v Iranu, označili za nekritične in nesorazmerne. Ocenili so, da je Iran s tem ogrozil tudi njihove vojake in civiliste v regiji.
Poškodovan jedrski objekt v Natanzu
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je danes sporočila, da je ključni iranski jedrski objekt v Natanzu v središču države utrpel škodo, vendar radioloških posledic ni pričakovati.
Teheran je že v ponedeljek obtožil ZDA in Izrael, da sta v nedeljo popoldan napadli ta jedrski objekt, ki je bil ena glavnih tarč že v prejšnjih spopadih med temi državami junija lani. Generalni direktor IAEA Rafael Grossi je sicer v ponedeljek dejal, da ni bilo "nobenih znakov", da bi bili prizadeti kakršni koli jedrski objekti.
Kako je Mosad izsledil ajatolo?
Po poročanju The Jerusalem Post in Financial Times je izraelska tajna služba Mosad vdrla v sistem cestnih kamer v Teheranu in več let spremljala vrhovnega voditelja, ajatolo Alija Hameneja, in njegovo ekipo. S tem so pridobili dragoceno obveščevalno sliko o rutini, poteh gibanja in spremljevalcih, ki je bila ključna za načrtovanje vojaške operacije, ki je končala Hamenejevo 37-letno vladavino na čelu Irana.
ZDA umikajo nenujne diplomate
Washington je evakuacijo nenujnega diplomatskega osebja in njihovih družin razširili še na Združene arabske emirate, poroča AP. Pred tem so ukrep odredili v Bahrajnu, Iraku, Jordaniji, Kuvajtu in Katarju. Po napadih so ZDA danes zaprle svoji veleposlaništvi v Kuvajtu in Riadu.
Starmer razočaral Trumpa
Odnosi med ZDA in Združenim kraljestvom niso več takšni, kot so bili nekoč, je za britanski tabloid The Sun v luči vojne po ameriško-izraelskih napadih na Iran dejal ameriški predsednik Donald Trump. Ta ni povsem zadovoljen z odločitvijo britanskega premierja Keira Starmerja, ki je sprva zavrnil uporabo britanskih oporišč ZDA.
"To je bil najtrdnejši odnos med vsemi. Zdaj imamo zelo močne odnose z drugimi državami v Evropi," je v telefonskem pogovoru za britanski časopis dejal Trump in pri tem izpostavil Francijo in Nemčijo. Starmer po navedbah Trumpa "ni bil v pomoč". "Nikoli si nisem mislil, da bom to videl od Združenega kraljestva, ki ga imamo radi," je dejal Trump.
Dan prej je za The Daily Telegraph razkril, da je razočaran nad odzivom Starmerja, ki se je po njegovem mnenju predolgo obotavljal z odobritvijo uporabe britanskih oporišč za ZDA. Dodal je, da je odločitev britanskega premierja, da dovoli uporabo britanskih oporišč na podlagi določenih razlogov "koristna, vendar je vzela preveč časa".
Starmer je sprva zavrnil kakršno koli vlogo v napadih na Iran, a se je nato v nedeljo strinjal z ameriško prošnjo po uporabi britanskih oporišč "za specifične in omejene obrambne namene".
Medtem je bilo britansko letalsko oporišče Akrotiri na Cipru v ponedeljek tarča napada z droni iranske izdelave. Po zagotovilih Starmerja sicer tega oporišča "ameriški bombniki ne uporabljajo" v vojni z Iranom.
V Omanu dron v skladišče goriva
Iz Omana, ki je eden ključnih zalivskih zaveznikov ZDA, poročajo o napadu z dronom, ki je v pristanišču Duqm zadel skladišče goriva. Po navedbah BBC v napadu ni bil nihče poškodovan. Gre za drugi napad z droni na omenjeno pristanišče. V nedeljskem napadu, v katerem je bil poškodovan delavec, je en dron zadel nastanitveni objekt za delavce, razbitine drugega pa so pristale v bližini rezervoarjev za gorivo.
Danes bo iz Omana proti Ljubljani poletelo tudi prvo letalo s slovenskimi turisti, ki so po odpovedi letov obtičali na Bližnjem vzhodu.
Kopenska ofenziva Izraela v Libanonu
Izrael je ponoči okrepil svoje sile v južnem Libanonu in sprožil kopensko ofenzivo z namenom vzpostavitve "varnostne cone" in zasedbe strateških točk, navaja turška tiskovna agencija Andalou, čeprav so še včeraj zatrjevali, da ni razlogov za kopensko invazijo na Libanon.
Po besedah vojaškega predstavnika izraelske vojske Nadava Shoshanija gre za obrambne ukrepe s ciljem zaščititi izraelske civiliste in ključne strateške točke pred morebitnimi napadi Hezbolaha.
Tudi izraelski obrambni minister Izrael Kac je potrdil, da sta s premierjem Benjaminom Netanjahujem izraelski vojski naročila zasedbo dodatnih območij v Libanonu, da bi tako zaščitili obmejne izraelske skupnosti, poroča BBC.
Hezbolah je medtem v izjavi zatrdil, da je dve izraelski vojaški oporišči na severu Izraela in enega na Golanski planoti, katere večji del okupira Izrael, napadlo v odgovor "na zločinsko izraelsko agresijo, katere tarča je bilo na desetine libanonskih mest in vasi".
Prvi Slovenci že na poti proti Ljubljani
Iz Maskata v Omanu bo danes proti Ljubljani poletelo prvo letalo s slovenskimi državljani, ki so na Bližnjem vzhodu ob izbruhu nasilja obtičali zaradi prekinitve letov. Vlada je za vrnitev ujetnikov zagotovila čarterske polete, v sredo sta načrtovana še dva.
Zaradi odpovedanih letov so mnogi obtičali na letališčih, zlasti na ključnih tranzitnih točkah v Dohi in Dubaju. Generalni sekretar združenja turističnih agencij Mišo Mrvaljević ocenjuje, da se skupno okrog tisoč slovenskih turistov ne more vrniti domov. Veleposlaništvu v Abu Dabiju se je do ponedeljka javilo več kot 700 ljudi.
Iran grozi z zažiganjem ladij
Poveljnik iranske revolucionarne garde general Sardar Džabari je v ponedeljek na iranski televiziji sporočil, da je Hormuška ožina zaprta. Ob tem je vsem ladjam, ki bodo skušale prečkati strateško pomembno ožino zagrozil, da jih bodo iranske sile napadle.
"Zažgali bomo vsako ladjo, ki bo poskušala prečkati Hormuško ožino," je general Džabari zapisal tudi v objavi na Telegramu. "Napadli bomo tudi naftovode in ne bomo dopustili, da bi iz regije odtekla kapljica nafte. Cena nafte bo v prihodnjih dneh dosegla 200 dolarjev," je dodal.
Hormuška ožina med Omanom in Iranom povezuje Omanski zaliv na jugovzhodu in Perzijski zaliv na jugozahodu. To je edini izhod iz Perzijskega zaliva na odprto morje, preko nje pa gre okoli 20 odstotkov vse trgovine z nafto.
Uničen simbol iranske zgodovine
V napadih ZDA in Izraela na Iran je bila v ponedeljek v Teheranu poškodovana palača Golestan, ki je od leta 2013 uvrščena na Unescov seznam seznam svetovne dediščine zaradi svojega izjemnega arhitekturnega in kulturnega pomena. Palača velja za enega najpomembnejših spomenikov iranske zgodovine in umetnosti, od 18. stoletja pa je služila kot kraljevska rezidenca.
Rubio: Cilj ni zamenjava režima
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v ponedeljek kongresu poročal o napadih na Iran. "Grožnja je bila absolutna in neposredna," je med drugim dejal in v podkrepitev argumenta navedel iranske povračilne napade, v katerih je po zadnjih podatkih Pentagona umrlo šest ameriških vojakov, poroča ABC.
Rubio je povedal, da cilj napadov ni zamenjava režima v Teheranu ampak želijo zagotoviti, da Iran ne bo imel orožja, s katerim bi jih lahko ogrožal skupaj z zavezniki. Rubio ni povedal koliko časa bodo napadi trajali, je pa zagotovil, da najhujši napadi na Iran šele prihajajo.
Trump bo v Beli hiši gostil Merza
Nemški kancler Friedrich Merz se bo danes v Washingtonu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Merz bo prvi evropski voditelj, ki se bo s Trumpom sestal potem, ko so ZDA in Izrael v soboto začele napade na Iran, kar je privedlo do povračilnih ukrepov.
V luči ameriških in izraelskih napadov na Iran, v katerih je bil skupaj z več deset visokimi predstavniki iranskih oblasti ubit vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej, je pričakovati, da bo glavna tema srečanja v Beli hiši konflikt na Bližnjem vzhodu in ne pogovori o vojni v Ukrajini, carinskih napetostih ter širših prizadevanjih za reševanje načetih transatlantskih odnosov, navaja tiskovna agencija AFP.
Ameriško veleposlaništvo v Rijadu tarča dronov
Savdsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da sta dva brezpilotna letalnika v zgodnjih torkovih urah zadela ameriško veleposlaništvo v Rijadu. V diplomatskem kompleksu je po navedbah savdskih oblasti izbruhnil "omejen požar, ki je povzročil manjšo materialno škodo". Stavba naj bi bila v času napada prazna, o žrtvah ne poročajo.
Ameriški predsednik Donald Trump je za televizijo NewsNation dejal, da se bodo ZDA "kmalu" maščevale za napad na veleposlaništvo v Savdski Arabiji in smrti ameriških vojakov. Do zdaj je bilo v operaciji zoper Iran ubitih šest ameriških vojakov, 18 jih je bilo ranjenih, je v ponedeljek zvečer sporočil Washington.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
