Svarijo pred novo oboroževalno tekmo: kdo vse ima jedrsko orožje in koliko?
Na svetu je trenutno devet držav z jedrskim orožjem in skupno več kot 12.000 jedrskih konic. Največja jedrska velikana ostajata Rusija in ZDA, a svoj arzenal mrzlično povečuje Kitajska.
Svet še vedno nima jasne slike o posledicah nedavnega ameriškega napada na tri iranske jedrske objekte. Čeprav vpogled v podzemne prostore ni mogoč, se strokovnjaki povečini strinjajo, da je škoda v objektih Fordo, Natanz in Isfahan najverjetneje velika, a se mnenja precej krešejo glede vprašanja, kaj to dejansko pomeni za iranski jedrski program. Ocene, v kakšnem času bi ga lahko iranske oblasti znova vzpostavile, se gibljejo od nekaj mesecev do tudi več let. Veliko je odvisno predvsem od tega, ali so Iranci uspeli rešiti zaloge urana, domnevno obogatenega na približno 60 odstotkov, in s kakšno količino centrifug po napadu še razpolagajo.
Na drugi strani večina jedrskih držav svoj arzenal jedrskega orožja modernizira. Kot so nedavno poudarili v Mednarodnem mirovnem raziskovalnem inštitutu v Stockholmu (Sipri), sta v letu 2024 zlasti Rusija in ZDA, ki se ponašata s kar 90 odstotki zalog jedrskega orožja, nadgrajevali svoje jedrske konice in ob tem razvijali tudi jedrsko orožje nove generacije. V inštitutu so opozorili, da modernizacija jedrskega orožja, ki jo izvajajo jedrske sile, predstavlja plodna tla za novo jedrsko oboroževalno tekmo.
Kdo ga ima in koliko?
Od konca hladne vojne se je število jedrskih konic, ki jih posedujejo jedrske sile, iz leta v leto vztrajno zmanjševalo, saj je bilo odstranjevanje starega, zastarelega orožja praviloma hitrejše od razvoja novega. Ta trend se bo po ocenah inštituta v naslednjih letih najverjetneje obrnil. Kot je za tiskovno agencijo AFP dejal direktor inštituta Dan Smith, zdaj v prvi vrsti opažajo, da se je začelo večati število »operativnih jedrskih konic.« K temu je največ prispevala Kitajska, ki je po njihovih ocenah v letih 2023 in 2024 izdelala približno 100 novih jedrskih konic. Njihov arzenal naj bi tako zdaj vključeval že približno 600 bojnih konic, v sedmih do osmih letih pa bi lahko dosegli že število 1000.
Kitajci bi s tem postali še večji igralec, a bi bil njihov arzenal še vedno precej manjši od ameriškega ali ruskega. Po ocenah inštituta Sipri, ki je zadnje poročilo o količini jedrskega orožja objavil januarja 2025, ima Rusija na voljo 4380 jedrskih konic, ZDA pa naj bi se ponašale s 3708 konicami. Skupno naj bi bilo na začetku leta na svetu 12.241 jedrskih konic, od katerih naj bi jih bilo 9614 v skladiščih in pripravljenih za uporabo.
Med jedrskimi državami je tudi Združeno kraljestvo, ki pa po ocenah inštituta v letu 2024 svojega jedrskega arzenala ni okrepilo. To ne pomeni, da se za kaj takega ne bi odločili v prihodnosti, saj je konservativna vlada leta 2021 odločila, da mejo glede števila jedrskih konic, s katerimi lahko razpolagajo, z 225 dvignejo na 260. Skratka, Združeno kraljestvo naj bi trenutno posedovalo 225 jedrskih konic.
Še nekoliko več jih ima Francija. Domnevno gre za število 290, v zadnjih letih pa naj se ne bi povečevalo, je pa Francija po ocenah Sipri leta 2024 izvajala modernizacijo tega orožja.
Velika igralca sta tudi Indija in Pakistan, tradicionalno sovražni državi, med katerima je maja letos skorajda izbruhnila nova vojna. Po ocenah Sipri sta v letu 2024 obe državi »še naprej razvijali nove vrste sistemov za uporabo jedrskega orožja.« Indija naj bi do začetka leta 2025 svoj jedrski arzenal povečala na približno 180 jedrskih konic, medtem ko naj bi pakistanski arzenal ostal pri približno 170 konicah.
Večja uganka sta Izrael, ki obstoj jedrskega orožja uradno ne priznava, in Severna Koreja. Izrael naj bi se po ocenah Sipri ponašal s približno 90 jedrskimi konicami, svoj arzenal pa naj bi obenem moderniziral. Kar zadeva Severno Korejo, pa naj bi njen arzenal štel približno 50 jedrskih konic, pri čemer naj bi posedovala »dovolj cepljivega materiala, da bi lahko dosegla skupno do 90 bojnih konic.«
Smith je sicer poudaril, da morebitna nova jedrska oboroževalna tekma ne bi bila osredotočena zgolj na »število bojnih konic,« temveč bo »izjemno tehnološka« ter bo vključevala tako »vesolje kot kibernetski prostor,« saj naj bi eno od bojišč predstavljajo področje programske opreme za vodenje oziroma usmerjanje jedrskega orožja. Veliko vlogo bo predvidoma igrala tudi umetna inteligenca. »Naslednji korak bo predstavljal premik k popolni avtomatizaciji. To je korak, ki ga nikoli ne smemo storiti,« je poudaril Smith.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
