Teheran postal mesto duhov, ljudje bežijo na podeželje
Spopadi med Izraelom in ZDA ter Iranom se nadaljujejo peti dan.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Morija na Bližnjem vzhodu se nadaljuje peti dan. Od začetka napadov v soboto je bilo po podatkih organizacije za človekove pravice HRANA ubitih že več kot tisoč civilistov, od tega 181 otrok, starih manj kot 10 let. Pentagon je medtem objavil imena prvih žrtev ameriške vojske. V Iranu naj bi izbrali naslednika ubitega ajatole Alija Hameneja.
Po navedbah ameriške administracije je vojna del širše strategije ZDA, s katero želi ustaviti iranski jedrski program in raketne zmogljivosti, ki jih Washington dojema kot neposredno grožnjo nacionalne varnosti, ne pa zamenjava režima, kot so sprva napovedovali ...
Španci hitro zavrnili navedbe Bele hiše
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na tiskovni konferenci naznanila, da si je španska vlada po grožnjah Donalda Trumpa s trgovinskim embargom premislila in da zdaj sodeluje z ZDA.
Španija namreč ameriški vojski ni dovolila uporabe svojih zračnih baz za napade na Iran, zaradi česar je razjarjen Trump v torek dejal, da bodo s Španijo prekinili vso trgovino. Leavitt je zdaj dejala, da je Španija sporočilo slišala "jasno in glasno" ter da zdaj sodeluje. Enako po njenih besedah pričakujejo od drugih evropskih držav.
A so njene navedbe hitro zavrnili v španski vladi. Španski minister za zunanje zadeve Jose Manuel Albares je po poročanju španskih medijev poudaril, da svojega stališča glede vojne, bombardiranja Irana in "uporabe naših baz" niti približno ni spremenila, niti za ped.
Dron, ki je zadel britansko vojaško bazo, ni prispel iz Irana
Britansko ministrstvo za obrambo je v sredo potrdilo, da dron, ki je pred dnevi zadel britansko vojaško oporišče na Cipru, ni prispel iz Irana. Na ministrstvu niso pojasnili, od kod je priletel, a so ga opisali kot dron, podoben šahedom. Slednje izdeluje Iran.
Je pa namestnik tiskovnega predstavnika ciprske vlade Yiannis Antoniou za ciprsko državno televizijo RIK v torek dejal, da je šlo za dron, ki je prispel iz Libanona, kjer deluje islamistična skupina Hezbolah, ki je tesna zaveznica Irana.
Iraško električno omrežje popolnoma odpovedalo ob novih napadih na Bagdad
Prebivalci Iraka se ob zaostrenih vojaških razmerah soočajo s popolnim izpadom električne energije. Iraško ministrstvo uradno potrjuje zlom celotnega državnega omrežja v vseh provincah, medtem ko inženirji pospešeno iščejo vzroke za ta dogodek.
Razpad sistema sovpada z izjemno napetim stanjem v regiji in novimi napadi iz zraka. Varnostni viri potrjujejo, da so obrambni sistemi v neposredni bližini mednarodnega letališča v Bagdadu uspešno sestrelili dva brezpilotna letalnika.
Teheran mesto duhov?
Za Reuters je spregovorilo več turških državljanov, ki so se v sredo v domovino vrnili iz Teherana. Po njihovih navedbah je iranska prestolnica povsem "zapuščena," saj so se številni Iranci pred raketami zatekli na podeželje.
"Trenutno so vsi prestrašeni," je pojasnil Turgut Gune, ki je dodal, da je večina prebivalcev Teherana zbežala na podeželje in da je mesto zapuščeno. "Skoraj nikogar ni tam."
Po poročanju Reutersa je Iran turškim državljanom dovolil, da zapustijo državo, medtem ko iranskim državljanom ne dovolijo.
Iranski predsednik: Nimamo druge izbire, kot da se branimo
Iranski predsednik Masud Pezeškijan je danes na družbenem omrežju zapisal, da Iran spoštuje suverenost sosednjih držav na Bližnjem vzhodu, a da se mora braniti.
Dejal je, da so si prizadevali vojno preprečiti s pomočjo diplomacije, a da zaradi "ameriško-sionistične vojaške agresije nimamo druge izbire, kot da se branimo [...] Menimo, da je treba varnost in stabilnost v regiji doseči s skupnimi napori držav v tej regiji."
Zaloge orožja kopnijo
Administracija Donalda Trumpa načrtuje pomembno srečanje z vodstvom največjih ameriških podjetij s področja obrambe, ki ameriški vojski zagotavljajo orožje, poroča tiskovna agencija Reuters.
Srečanje naj bi potekalo v petek, na njem pa naj bi obravnavali predvsem kako pospešiti proizvodnjo orožja. V ZDA bodo namreč morali zaradi obsežnih operacij v Iranu obnoviti zaloge, ki hitro kopnijo.
Utekočinjanje zemeljskega plina v Katarju ustavljeno za več tednov
Katarska državna energetska družba QatarEnergy je v sredo v celoti ustavila postopke utekočinjanja zemeljskega plina, sta za tiskovno agencijo Reuters potrdila vira, seznanjena z zadevo.
V QatarEnergy so že v ponedeljek sporočili, da ustavljajo proizvodnjo utekočinjenega plina, v sredo pa so zaradi "višje sile" naznanili ustavitev izvoza.
Po zaustavitvi njihovega glavnega obrata v kraju Ras Laffan severno od Dohe bosta po prvih ocenah potrebna najmanj dva tedna, da se lahko postopki utekočinjanja znova začnejo, nato bosta potrebna še dva tedna, da se zagotovi polno zmogljivost, sta še navedla vira.
Odnosi med ZDA in Španijo so vse bolj napeti, a španska vlada ne popušča
V sredo so se glede Trumpove grožnje s trgovinskim embargom Španiji znova oglasili v Madridu. »Zagotovo ne bomo nikogaršnji vazali, ne bomo tolerirali nobenih groženj in bomo branili svoje vrednote,« je poudarila podpredsednica španske vlade Maria Jesus Montero.
Še pred njo je španski premier Pedro Sanchez ponovno izpostavil špansko protivojno držo in opozoril, da lahko konflikt v Iranu povzroči »večjo globalno katastrofo.« »Ne bomo sodelovali v nečem, kar je slabo za svet ter v nasprotju z našimi vrednotami in interesi, zgolj zato, da bi se izognili povračilnim ukrepom nekoga drugega,« je še poudaril Sanchez.
Promet skozi Hormuško ožino upadel za 90 odstotkov
Po podatkih BBC je promet skozi Hormuško ožino v ormerjavi s povprečjem pred tednom dni 2. in 3. marca upadel za približno 90 odstotkov.
Skozi Hormuško ožino sicer potuje kar petina nafte, ki se prodaja na svetovnih trgih.
Hegseth: Preiskujemo napad na dekliško šolo
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je na današnji novinarski konferenci med drugim dejal, da Trumpova administracija preiskuje napad na dekliško šolo v mestu Minab na jugu Irana, v katerem naj bi umrlo več kot 100 ljudi.
Iranski mediji so poročali, da je v sobotnem napadu na dekliško šolo umrlo 165 učenk in članov osebja. V torek se je v Minabu od ubitih poslovilo na tisoče ljudi.
"Vse, kar vem, kar lahko rečem, je, da to preiskujemo," je dejal Hegseth. Dodal je, da ameriška vojska "seveda nikoli ne cilja civilnih tarč, a zadevo preiskujemo."
V napadu na iransko ladjo umrlo najmanj 80 ljudi, več kot 60 pogrešanih
Znanih je več informacij o tragediji ob obali Šrilanke, kjer naj bi iransko bojno ladjo IRIS Dena s 180 člani posadke potopila ameriška podmornica. Šrilanška mornarica je iz morja uspela rešiti 32 iranskih mornarjev in številna trupla.
Zdaj je za namestnik šrilanškega zunanjega ministra za lokalno televizijo navedel, da je umrlo najmanj 80 ljudi, tako jih je več kot 60 še vedno pogrešanih, a zanje ni veliko upanja.
Ameriška podmornica potopila iransko bojno ladjo?
Ponoči po srednjeevropskem času ob obali Šrilanke potonila pomembna iransko bojno ladjo. Kot so za tiskovno agencijo Reuters potrdile šrilanške oblasti, je šrilanška mornarica iz morja rešila 32 ljudi, izvlekli so več trupel, še več kot 100 ljudi je pogrešanih. Ladja naj bi štela 180 članov posadke.
Potonila naj bi iranska fregata IRIS Dena, po nekaterih poročilih pa naj bi jo potopila ameriška podmornica. V času dogodka v bližini namreč ni bilo nobenih drugih plovil.
Tiskovni predstavnik šrilanške mornarice Budhika Sampath je sicer za BCC zavrnil navedbe, da je šlo za napad podmornice. Dejal je, da je vzrok še neznan. Ko so na kraj prispeli pripadniki šrilanške mornarice, ladje ni bilo več na spregled, videli so le sledi nafte in del posadke v reševalnih čolnih.
Da je šlo v resnici za napad podmornice, so medtem za Reuters potrdili trije viri iz šrilanškega ministrstva za obrambo in mornarice. Tudi ameriški obrambni minister Pete Hegseth je pozneje na novinarski konferenci dejal, da je ameriška mornarica v Indijskem oceanu potopila iransko bojno ladjo.
Iranska raketa letela v Turčijo
Na turškem obrambnem ministrstvu so potrdili, da so uspešno prestregli turško raketo, ki je najprej čez iraški in nato sirski zračni prostor letela proti turškemu zračnemu prostoru. Pojasnili so, da so raketo sestrelili sistemi zračne obrambe zveze Nata. Turčija je namreč prav tako članica Nata.
Deli rakete so pristali na jugu Turčije, pri čemer nobena oseba ni bila poškodovana.
Na ministrstvu so obenem vse strani pozvale, naj se izogibajo korakov, ki bi lahko povzročili širitev konflikta na druge države v regiji.
Preložili pogreb ajatole Hameneja
V Iranu so se odločili preložiti pogrebne slovesnosti za vrhovnega voditelja Alija Hameneja, ki so bile prvotno načrtovane drevi v Teheranu. Novega datuma po poročanju iranskih medijev niso objavili.
V iranski prestolnici bi se morale danes zvečer začeti tridnevne slovesnosti za ajatolo Hameneja, ki je bil ubit v soboto v ameriško-izraelskih napadih, preden bi njegovo truplo pokopali v svetem mestu Mašhad na severovzhodu države, kjer je bil rojen.
Po nareku Netanjahuja
Demokratski senator Chris Van Hollen je ostro kritiziral politiko predsednika Donalda Trumpa do Irana in dejal, da vlada nima jasnega načrta za vojno. Senator meni, da so prevladali načrti izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki si že 40 let želi napasti Iran, kar je nekoliko nespretno izdal ameriški zunanji minister Marco Rubio, a se je nato hitro popravil. "Netanjahu preprosto ni našel ameriškega predsednika, ki bi bil dovolj neumen, da bi ZDA potegnil v to vojno. In zdaj ga je našel v Donaldu Trumpu," je dejal.
Patel uničil program FBI o Iranu
Večina več kot deseterice agentov, analitikov in drugih uslužbencev ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI, ki jih je direktor Kash Patel prejšnji teden odpustil zaradi sodelovanja v preiskavi zoper Trumpa, je po navedbah televizije CBS delala tudi v protiobveščevalnih dejavnostih, vključno s primeri, povezanimi z Iranom.
Neimenovan vir iz FBI je za CBS povedal, da je Patel praktično uničil program zvezne policije v zvezi z Iranom, saj so imeli odpuščeni agenti zaupne informatorje v iranski skupnosti v ZDA. "Tega ni mogoče ponoviti z novimi agenti. Ti viri bodo izginili," je dejal vir.
Poceni droni sejejo teror
Nedavni posnetki iz Bahrajna in Dubaja razkrivajo uporabo iranskih brezpilotnih letalnikov šahed. Iran to orožje zdaj pospešeno uporablja v širši regiji. Glavna grožnja omenjenih dronov pa ni napredna tehnologija, temveč njihova nizka cena proizvodnje.
Rafinerija znova tarča napada
Savdsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je prišlo do ponovnega poskusa napada z dronom na naftno rafinerijo v mestu Ras Tanura, ki velja za največjo v državi. Po prvih poročilih napad ni povzročil večje gmotne škode. Po navedbah oblasti so zračne obrambne sile grožnjo pravočasno zaznale in ustrezno ukrepale, s čimer so preprečile resnejše posledice za infrastrukturo in oskrbo z energenti.
Rafinerija je bila tarča napada z dronom že v ponedeljek, ko je na lokaciji izbruhnil manjši požar. Gre za eno največjih rafinerij na svetu, s kapaciteto predelave 550.000 sodčkov nafte na dan.
Bruselj odgovarja Trumpu
Evropska komisija je v današnjem odzivu na Trumpove grožnje poudarila, da je trgovina med Evropsko unijo in ZDA globoko integrirana in vzajemno koristna. "Ohranjanje tega odnosa, zlasti v času globalnih pretresov, je pomembnejše kot kdaj koli prej in je jasno v interesu obeh strani," je poudaril tiskovni predstavnik komisije Olof Gill.
Izrazil je pričakovanje Bruslja, da bo Washington v celoti izpolnil zaveze iz trgovinskega sporazuma. "Komisija bo zagotovila, da bodo interesi Evropske unije v celoti zaščiteni," je poudaril. Dodal je, da komisija solidarnostno podpira vse države članice in njihove državljane ter je pripravljena ukrepati za zaščito interesov EU.
Vance od sobote previdno molči
Nekateri vidni pripadniki političnega gibanja predsednika ZDA Donalda Trumpa Maga, recimo Tucker Carlson in Megyn Kelly, izražajo ogorčenje nad odločitvijo za vojno proti Iranu. Trump jim je na omrežju Truth Social odgovoril, da ga kritike ne ganejo. "Mislim, da je Maga Trump. Maga ni gibanje. Ni vrsta načel. Trump. Pika," je dejal.
Nekdanji voditelj televizij CNN in Fox Carlson je napade na Iran označil za absolutno zlo. "To je izraelska vojna. To ni ameriška vojna," je za ABC izjavil Carlson. Nekdanja voditeljica televizije Fox Kelly pa je v svoji spletni oddaji v ponedeljek dejala, da ameriški vojaki, ki so umrli, niso umrli za ZDA ampak za Iran in Izrael.
Politico medtem poroča, da je v zelo neprijetnem položaju podpredsednik ZDA JD Vance, ki se od sobote naprej ni izpostavljal s komentarji glede vojne. Vance je namreč Trumpa pred volitvami 2024 podprl predvsem zaradi tega, ker v prvem mandatu ni sprožil nobene vojne, in je izrazil prepričanje, da bo tako tudi v drugem mandatu.
V regiji obtičalo 2000 Hrvatov
V Združenih arabskih emiratih je tudi približno 2000 hrvaških rezidentov, od katerih jih 300 želi repatriacijo, poleg tega pa je tam še 460 hrvaških turistov, ki se želijo vrniti domov. V Katarju je 124 hrvaških državljanov.
Hrvaška po njih pošilja štiri letala družbe Croatia Airlines, iz Dubaja pa jih bosta prepeljali tudi dve letali lokalne letalske družbe, so v torek zvečer sporočili s hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve.
Doslej so že evakuirali hrvaške državljane iz Izraela, Jordanije in Bahrajna. Iz Omana, kjer je bilo 23 Hrvatov, so jih 12 evakuirali z letom prek Istanbula, preostalih 11 pa ima možnost odhoda v Dubaj.
Španija ohranja pokončno držo
Španski premier Pedro Sanchez v današnji izjavi za medije ni neposredno omenjal grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prekinitev trgovinskih odnosov, navaja STA.
Poudaril je, da Španija ne podpira iranskega režima in obenem izpostavil, da na "nezakonita ravnanja ne bi smeli odgovarjati z drugimi nezakonitimi ravnanji", ker to lahko vodi v humanitarno katastrofo.
"Ne bomo sodelovali iz strahu pred maščevanjem," je še poudaril. Španija je po njegovih besedah na strani mednarodnega prava in miru in se zavzema za diplomatsko rešitev iranskega vprašanja.
Priprave na pogreb ajatole
Iranci se bodo danes od 22. ure po lokalnem času lahko poslovili od pokojnega vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja, ki je bil v soboto ubit v akciji izraelske tajne službe. Žalna slovesnost na molilišču imama Homeinija v Teheranu bo trajala tri dni, navaja Reuters. Po javnih slovesnostih naj bi Hameneja nato pokopali v šiitskem svetišču imama Reze v njegovem rojstnem mestu Mašhad, je v torek poročala tiskovna agencija Fars, ki je blizu iranski revolucionarni gardi.
Izraelski obrambni minister Israel Kac je medtem napovedal, da bo vsak Hamenejev naslednik, ki bo nadaljeval "načrt za uničenje Izraela" in zatiral iranski narod "brez dvoma tarča za likvidacijo". Kot smo že poročali, naj bil za novega vrhovnega voditelja izbran njegov drugi najstarejši sin, 56-letni Modžtaba Hamenej.
"Streljamo na vse, kar lahko strelja na nas"
ZDA in Izrael sta od začetka vojne v Iranu zadela skoraj 2000 ciljev, medtem ko je Iran v povračilnih ukrepil izstrelil več kot 500 balističnih raket in več kot 2000 dronov, je po navedbah BBC povedal poveljnik ameriškega centralnega poveljstva (Centcom) Brad Cooper.
Po navedbah admirala je bil obseg prvih 24 ur operacije "Epic Fury" (Epski bes) skoraj dvakrat večji od začetnih napadov ob ameriški invaziji na Irak leta 2003. V operaciji sodeluje več kot 50.000 vojakov, 200 lovskih letal, dve letalonosilki in številni bombniki.
Po Cooperjevih besedah so ameriške sile uničile 17 iranskih ladij, cilj je potopiti celotno iransko mornarico. Trenutno se po besedah Cooperja osredotočajo na uničevanje vseh raketnih zmogljivosti irana. "Streljamo na vse, kar lahko strelja na nas," je poudaril.
ZDA umikajo osebje, tudi iz Cipra
Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi zaostritve spopadov med ZDA, Izraelom in Iranom odobrilo odhod nenujnega osebja z družinami iz Savdske Arabije, Omana in Cipra, nenujnim uslužbencem konzulatov v Karačiju in Lahoreju pa odredilo zapustitev Pakistana. Že v torek so ZDA nenujnemu osebju ameriške vlade v Bahrajnu, Iraku, Jordaniji, Kuvajtu, Katarju in Združenih arabskih emiratih odredile odhod.
Na Cipru, kjer je v ponedeljek iranski dron zadel britansko letalsko oporišče Akrotiri, medtem potekajo protesti proti vojni v Iranu in prisotnosti britanskih vojakov na otoku.
Slovenci le na poti proti Ljubljani?
Čeprav sinoči v poznih večernih urah jordansko letalo še ni imelo dovoljenja za pristanek v Maskatu, ga je nato vendarle dobilo in naj bi v zgodnjih jutranjih urah po našem času proti Omanu tudi poletelo. Če bo šlo vse po načrtih, bo prva skupina Slovencev, ujetih na Bližnjem vzhodu, na Brniku pristala tekom dneva.
Pentagon objavil imena umrlih vojakov
Pentagon je v torek zvečer objavil imena štirih ameriških vojakov, ki so umrli med začetnimi spopadi v vojni med ZDA in Iranom. Žrtve so bili članice in člani ameriške Nacionalne garde: 35-letni Cody A. Khork iz Floride, 42-letni Noah L. Tietjens iz Nebraske, 39-letna Nicole M. Amor iz Minnesote in 20-letni Declan J. Coady iz Iowe.
Do tragedije je prišlo v nedeljo v pristanišču Port Šuaiba v Kuvajtu, kjer je iranski dron zadel taktični operacijski center, ki so ga uporabljale ameriške sile. V napadu je bilo ubitih skupaj šest ameriških vojakov, identitete vseh pa še niso javno objavili, saj poteka obveščanje svojcev.
Ameriški predsednik Donald Trump je izrekel sožalje družinam in opozoril, da bo verjetno še več ameriških žrtev, saj se bodo bojne operacije nadaljevale, dokler ne bodo dosegli vseh ciljev.
V Iranu izbrali novega ajatolo?
Iranska skupščina strokovnjakov je na pritisk revolucionarne garde za naslednika v ameriško-izraelskih napadih ubitega vodjo države ajatole Alija Hameneja izbrala njegovega drugega najstarejšega sina, Modžtabo Hameneja, poročajo iranski opozicijski mediji, uradni pa tega niso nemudoma potrdili, navaja STA.
Opozicijska televizija Iran International je poročala, da je revolucionarna garda pritiskala za izbiro sina ubitega voditelja, kar pomeni, da se politika iranskega vrha ne bo spremenila. Izbira je nenavadna, saj ni visok duhovnik in doslej ni imel uradne vloge v režimu. ZDA so sicer že leta 2019 proti njemu uvedle sankcije.
Iranska skupščina strokovnjakov je posvetovalni organ, ki je v skladu z ustavo Islamske republike pooblaščen za imenovanje, nadzor in razrešitev vrhovnega voditelja. Sestavlja jo 88 članov, večinoma visokih duhovnikov, izvoljenih za osemletni mandat.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
