Novi siloviti napadi Izraela na Iran, Trump: Razmere se hitro razvijajo
Po manjšem padcu so se znova zvišale cene nafte, zaenkrat nič ne kaže, da bi se lahko kmalu sprostil promet skozi Hormuško ožino.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Čeprav je v sredo vseh 32 držav članic Mednarodne agencije za energijo (IEA) potrdilo, da bodo v obtok sprostile 400 milijonov sodov nafte iz svojih strateških rezerv, to ni pomirilo trgov. Cene nafte so se znova povzpele do približno 100 dolarjev na sod.
V vojni na Bližnjem vzhodu, ki se je pred skoraj dvema tednoma začela z napadi ZDA in Izraela na Iran, je število žrtev vsak dan večje.
Siloviti napadi Izraela in izjave Trumpa
Le nekaj ur po prvem nagovoru novega ajatole je Izrael sprožil silovite napade na Iran. Po poročilih so izraelske sile napadle več ciljev, tudi v Teheranu.
Medtem je ameriški predsednik Donald Trump ob robu dogodka v Beli hiši dejal, da se razmere na Bližnjem vzhodu "zelo hitro razvijajo" in da "gre zelo dobro". Ob tem je Iran označil za "narod terorja in sovraštva" ter namignil, da država "trenutno plačuje veliko ceno".
V Iraku zadeta italijanska vojaška baza
Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je sporočil, da je bila v napadu na proiranske milice zadeta italijanska vojaška baza v Erbilu. Nastala naj bi škoda, smrtnih žrtev ali ranjenih ni bilo.
Kot je pojasnil Tajani, se baza nahaja znotraj kompleksa, ki vključuje tudi baze drugih držav. Ali je bil napad usmerjen proti italijanskim vojakom ali proti kompleksu na splošno, še ni znano, je dodal.
Italija se je zaradi napada z dronom na bazo v Erbilu odločila umakniti svoje vojake, ki so tam nastanjeni, sta sporočila Tajani in obrambni minister Guido Crosetto. Slednji je dodal, da so umik 141 vojakov iz baze načrtovali že pred napadom, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
"Iz misije smo že vrnili 102 človeka v Italijo, okoli 40 smo jih premestili v Jordanijo, vrnitev še 141 vojakov pa je že bila načrtovana. To ni enostavno, ker ni mogoče poslati letala, zato se mora odviti po kopnem, verjetno prek Turčije," je še pojasnil Crosetto.
Zračni napadi na proiranske milice v Iraku terjali najmanj 27 življenj
V zračnih napadih na proiranske milice v zahodni iraški provinci Anbar je bilo ubitih okoli 27 pripadnikov skupine Hašed al Šabi, več kot 60 pa ranjenih, tuje medije povzema tiskovna agencija. Italijanske oblasti so medtem sporočile, da je bila v enem od napadov zadeta tudi italijanska baza v iraškem Kurdistanu, vendar žrtev ni bilo.
Napadi naj bi bili izvedeni na območju blizu sirske meje, povzročili pa naj bi tudi veliko škodo na poveljstvu brigade Hašed al Šabi. Po navedbah virov naj bi jih izvedle ZDA in Izrael.
Irak je bil od začetka vojne med ZDA, Izraelom in Iranom konec februarja že večkrat tarča napadov. Guverner province Erbil je danes sporočil, da so v zadnjih 24 urah zabeležili najmanj 17 napadov z droni, večino pa so prestregle sile mednarodne vojaške koalicije.
Američani pravijo, da so v Iranu uničili 6000 ciljev
Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da so od začetka operacij proti Iranu doslej zadeli okrog 6000 ciljev. Od tega naj bi uničili ali poškodovali več kot 90 iranskih plovil - 60 ladij in 30 ladij za polaganje min.
Centralno poveljstvo navaja, da napadajo poveljniško-nadzorne centre, sedeže revolucionarne garde, obveščevalne objekte, zračno obrambo, objekte za proizvodnjo dronov in raket, sisteme za izstreljevanje dronov in raket, objekte za proizvodnjo orožja, komunikacijske zmogljivosti, tovarne in skladišča min ter nekatere druge cilje.
Požar na letalonosilki Gerald Ford
V požaru, ki je izbruhnil na ameriški letalonosilki Gerald Ford, sta bila poškodovana dva ameriška mornarja, poročajo ameriški mediji, ki se sklicujejo na izjavo centralnega poveljstva. Letalonosilka se trenutno nahaja v Rdečem morju in je udeležena v napadih na Iran. Požar ni bil povezan z bojnimi operacijami.
Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da se dva mornarja zdravita zaradi poškodb, ki niso smrtno nevarne, in sta v stabilnem stanju. Sporočilo dodaja, da je požar izbruhnil v glavni pralnici ladje in ni poškodoval pogonskega sistema letalonosilke, ki ostaja polno operativna.
Iran: Mi ne nastavljamo min v Hormuški ožini
Namestnik iranskega zunanjega ministra Madžid Taht-Ravanči je zanikal, da Iran nastavlja mine v Hormuški ožini. Pred dnevi so Američani sporočili, da so napadli plovila, opremljena za nastavljanje min, ki so delovala blizu tega plovnega kanala.
Kot je Taht-Ravanči povedal za tiskovni agencijo AFP, so se nekatere države že pogovarjale z Iranom o prehodu ožine in so z njimi sodelovali. Hkrati je opozoril, da države, ki so pridružile agresiji proti Iranu, ne bi smele imeti koristi od varnega prehoda.
Iranska agencija: Soproga pokojnega voditelja je živa
Iranska tiskovna agencija Fars News poroča, da je Mansoureh Khojasteh Bagherzadeh, soproga pokojnega iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja, živa.
Agencija navaja, da so bila prejšnja poročila o njeni smrti napačna.
Iranski državni televizijski kanal IRIB TV2 je 2. marca poročal, da je bila Bagherzadeh ubita doma, medtem ko so nekateri drugi iranski mediji trdili, da je v komi.
Iranski mediji so pred tem poročali tudi, da so v napadih umrli Hamenejevi hči, vnuk in zet.
Trump: Iranci zaradi lastne varnosti ne bi smeli priti na SP v nogometu
Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da Iran ne bi smel sodelovati na prihajajočem svetovnem prvenstvu v nogometu v Severni Ameriki. "Iranska nogometna reprezentanca je dobrodošla na SP, vendar resnično ne verjamem, ali je to primerno zaradi njihove lastne varnosti," je Trump zapisal na svojem omrežju Truth Social.
Predsednik Mednarodne nogometne zveze Gianni Infantino je v sredo po pogovoru s Trumpom zagotovil, da bo iranski reprezentanci kljub vojni dovoljeno sodelovati na SP. "Med pogovori je predsednik Trump ponovil, da je iranska reprezentanca seveda toplo vabljena k sodelovanju na turnirju. Vsi potrebujemo dogodek, kot je SP v nogometu, da bi ljudi združili bolj kot kdaj koli prej," je povedal Infantino.
Še isti dan so se na to odzvali tudi v Teheranu. Iranski minister za šport Ahmad Dondžamali je v intervjuju za iransko televizijo pojasnil, da je zaradi vojne izključil možnost sodelovanja svoje države na svetovnem prvenstvu v nogometu. "Odkar je ta skorumpirana vlada umorila našega voditelja, nimamo nobenih pogojev za sodelovanje na svetovnem prvenstvu."
Iran je bil ena prvih reprezentanc, ki se je marca lani uvrstila na prvenstvo. Vse tri tekme Irana v skupinskem delu so na sporedu v ZDA.
Iranci z droni nad ameriško oporišče
Iranski brezpilotni letalniki so napadli oporišče v Iraku, poroča BBC. Žrtev ni bilo, ranjenih pa je bilo nekaj ameriških vojakov, a naj poškodbe ne bi bile hude.
Oporišče v Erbilu v severnem Iraku nadzirajo ZDA, v njem pa so pogosto nameščene tudi drugi koalicijski vojaki. Zadnje tedne so tam Britanci, prav z namenom, da bi sestrelili iranske brezpilotne letalnike.
Novi ajatola: Sovražnik mora plačati odškodnino
Na iransko ljudstvo se je danes prvič obrnil novoizvoljeni vrhovni voditelj Irana Modžtaba Hamenej. Njegovo izjavo, v kateri je poudaril, da Iran verjame v "prijateljstvo" s sosednjimi državami in da v svojih napadih ciljajo samo ameriške vojaške baze v regiji, je prebral televizijski voditelj.
To seveda ne drži, saj je Iran od začetka vojne izvedel več napadov tudi na civilne tarče v zalivskih državah, vključno z naftnimi tankerji.
Ob tem je novi ajatola Hamenej poudaril, da mora "sovražnik" plačati odškodnino za svoja dejanja. Sovražnika sicer ni imenoval, a je ciljal na ZDA in Izrael. "Od sovražnika bomo zahtevali odškodnino. Če od sovražnika ne prejmemo odškodnine, bomo uničili njihovo lastnino, kot so oni uničili našo," je dejal.
Hamenej je dejal še, da bo Iran maščeval ubite v vojni, zlasti za vse žrtve napada na dekliško šolo v Minabu. Sporočil je tudi, da mora strateško pomembna Hormuška ožina ostati zaprta. Preostale države v regiji je ob tem pozval, naj zaprejo ameriška oporišča.
Hamenej je naznanil še, da so izvedli tudi priprave "za odpiranje novih front, kjer ima sovražnik malo izkušenj in bo izjemno ranljiv. Aktivirali jih bomo, če se bo vojno stanje nadaljevalo in v skladu z našimi interesi."
Ameriška mornarica ne more zagotoviti varne plovbe skozi ožino
Ameriški minister za energijo Chris Wright je danes priznal, da ameriška mornarica v tem trenutku ne more zagotoviti varne plovbe skozi Hormuško ožino. Wright je namreč v torek na družbenem omrežju slavnostno naznanil, da je ameriška mornarica skozi ožino uspešno pospremila enega od tankerjev.
Objavo je pozneje hitro zbrisal, ko je postalo jasno, da se kaj takega ni zgodilo. Podobno je pred dnevi obljubljal že ameriški predsednik Donald Trump.
"Zgodilo se bo razmeroma kmalu, a se ne more zgoditi ta trenutek," je Wright glede zagotavljanje varne plovbe danes dejal za CNBC. Pojasnil je, da so trenutno vse ameriške vojaške zmogljivosti "usmerjene v uničevanje iranskih ofenzivnih zmogljivosti in proizvodne industrije, ki te ofenzivne zmogljivosti omogoča."
Stroški vojne
Uradniki ameriške vojske so v pričanju pred kongresniki priznali, da je prvi teden vojne z Iranom ZDA stal približno 11,3 milijarde dolarjev (približno 9,8 milijarde evrov).
Kot poroča BBC, številka pomeni najnižjo oceno, saj niti ne vključuje stroškov premikanja vseh vojaških sil na območje Bližnjega vzhoda pred prvim ameriško-izraelskim napadom 28. februarja.
"Pričakujem, da bo celotna operativna številka precej višja," je v sredo dejal demokratski senator Chris Coons.
Združeni narodi: V Iranu notranje razseljenih 3,2 milijona ljudi
V Uradu visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) ocenjujejo, da je bilo od 28. februarja, ko so se začeli ameriško-izraelski napadi na Iran, v državi notranje razseljenih do 3,2 milijona ljudi.
"Ta številka bo ob nadaljevanju sovražnosti verjetno še naprej rasla, kar pomeni skrb zbujajoče stopnjevanje humanitarnih potreb," so poudarili v izjavi za javnost.
Svet na pragu katastrofe
V Mednarodni agenciji za energijo so v svojem zadnjem poročilu poudarili, da svet zaradi vojne na Bližnjem vzhodu na pragu "največje motnje v dobavi nafte v zgodovini svetovnega trga."
Kot smo že poročali, se je 32 članic IEA v sredo odločilo, da iz strateških rezerv sprostijo rekordno količino nafte, a to zaenkrat ni pomirilo trgov. Cena nafte je danes znova poskočila.
V IEA so pojasnili, da so zalivske države zaradi vojne celotno proizvodnjo nafte zmanjšale za najmanj deset milijonov sodov na dan, kar pomeni količino, enako skoraj desetim odstotkom svetovnega povpraševanja. Če se promet skozi Hormuško ožino ne bo kmalu sprostil, da se bodo izgube le še večale.
Iran z droni nad letališče v Kuvajtu
Iz Kuvajta poročajo o napadu z droni na njihovo mednarodno letališče. V napadu sicer ni bilo poškodovanih, nastala je le materialna škoda.
Tankerja ob iraški obali napadli s čolni
Število napadov na tankerje in tovorne ladje v Perzijskem zalivu in Hormuški ožini se je do današnjega dopoldneva povišalo na 16. V iranski revolucionarni gardi so medtem znova opozorili, da bodo napadli vsako ladjo, ki bo plula skozi Hormuško ožino.
Znanih je tudi več informacij o napadu na tankerja v iraških vodah. V tem primeru ni šlo za napad z droni, temveč z iranskimi čolni, opremljenimi z eksplozivom.
Na indijskem veleposlaništvu v Bagdadu so potrdili, da je v napadu umrl indijski državljan, mornar na ladji Safesea Vishnu. Gre za tanker, ki pluje pod zastavo Maršalovih otokov, a je v ameriški lasti. Vsi člani posadke, ki je štela 16 mornarjev, so indijski državljani. Preostalih 15 so evakuirali na varno.
Ameriška vojska objavila posnetke napadov
V centralnem poveljstvu ameriške vojske (Centcom) so objavili posnetke ameriških raketnih napadov na iranska vojaška letala. Kot poroča CNN, gre za napade na letala na letališču v provinci Kerman na jugovzhodu Irana.
S posnetkov so razvidni napadi na tri letala iranskih zračnih sil, in sicer transportno letalo C-130 in izvidniško letalo P-3, obe starejše ameriške izdelave, ter rusko transportno letalo Iljušin Il-76
"Iranski režim iz dneva v dan izgublja svoje letalske zmogljivosti. Ameriške sile ne branijo zgolj pred iranskimi grožnjami, temveč jih načrtno uničujejo," so zapisali v centralnem poveljstvu.
Iranske zračne sile, ki razpolagajo s floto starih letal, tudi ameriških iz časa pred revolucijo leta 1979, so v konfliktu povsem nepomembne. Američanom, Izraelu in zalivskim državam namreč precej več preglavic povzročajo iranski droni in balistične rakete.
Potrditev: Za napad na dekliško šolo odgovorna ameriška vojska
Zdaj je tudi preliminarna preiskava ameriške vojske pokazala, da je za napad na šolo v Iranu, v kateri je umrlo 175 ljudi, večinoma otrok, kriv Washington. Kot poroča The New York Times, ki navaja neimenovane vire iz ameriške vlade, so ugotovitve pokazale, da je šolo zadela raketa tomahawk ameriške vojske.
Napako so naredili ameriški vojaški načrtovalci, ki so napačno določili cilj napada. Kot izhaja iz poročila, ki sicer še ni dokončno, so častniki ameriškega centralnega poveljstva določili koordinate napada, a pri tem uporabili zastarele podatke, ki jih je posredovala obveščevalna agencija.
Ugotovitve ameriške vojske so tako potrdile trditve Teherana, ki je zagotovil video posnetek ameriškega napada in delčke ameriške rakete, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da so za napad krivi Iranci sami.
Iran brez težav izvaža svojo nafto
Iran je z napadi na tankerje in drugo energetsko infrastrukturo v regiji povsem ustavil prevoz nafte skozi Hormuško ožino, medtem ko sam skozi ožino nafto izvaža v skoraj enakem obsegu kot pred začetkom vojne
Po poročanju tiskovne agencije Reuters je Iran od začetka ameriško-izraelskih napadov skozi ožino izvozil približno 13,7 milijona sodov surove nafte.
Raketa zadela italijansko vojaško bazo
Italijansko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je v noči na četrtek raketa zadela njihovo vojaško bazo v Erbilu v iraškem Kurdistanu. Med vojaki in člani osebja ni bilo poškodb, kar je potrdil tudi italijanski zunanji minister Antonio Tajani, ki je dejal, da so se zatekli v bunker ter da so »dobro in na varnem.«
Iran: Pripravite se na cene nafte v višini 200 dolarjev na sod
Po poročanju tiskovne agencije Reuters sta v četrtek v vodah v bližini Iraka gorela dva tankerja, ki so ju domnevno zadeli iranski izstrelki ali droni. Ena oseba je umrla. Zaradi napadov so v Iranu začasno ustavili delovanje naftnih terminalov.
Iran medtem nadaljuje tudi z napadi na energetsko infrastrukturo na Arabskem polotoku in tudi drugod na Bližnjem vzhodu, pri čemer so iranske oblasti posvarile, da mora biti svet pripravljen na cene nafte v višini 200 dolarjev na sod.
Sicer pa so danes zjutraj o napadih z droni poročali iz Združenih arabskih emiratov, Bahrajna, Saudove Arabije, Kuvajta in Omana. Skrb vzbujajoče je predvsem dogajanje v Omanu, kjer je Iran z droni napadel skladišče nafte v pristanišču Salalah. Zaradi blokade Hormuške ožine namreč del nafte, ki bi sicer morala potovati skozi ožino, preusmerjajo prek Omana in tamkajšnjih pristanišč, a so zmogljivosti omejene.
Izrael na drugi strani nadaljuje z obsežnimi napadi na tarče v Libanonu. Po poročanju tujih medijev naj bi v zadnjih napadih v Bejrutu umrlo sedem ljudi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
