Zakaj zaprtje Hormuške ožine vpliva na cene goriva tudi v Sloveniji
Če se Bližnjem vzhodu zaostrijo razmere, se vedno pojavi vprašanje: kaj se bo zgodilo s Hormuško ožino. Tudi tokrat je zaprtje eden od razlogov za visoke cene nafte.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Hormuška ožina povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom in naprej z Indijskim oceanom. Ta ozka morska pot med Iranom in Omanom velja za eno najpomembnejših energetskih prometnih poti na svetu. Skozi ta prehod potuje ogromna količina energentov – vsak dan približno 20 do 21 milijonov sodov nafte in naftnih derivatov. To pomeni približno petino vse svetovne porabe nafte in okoli četrtino vse pomorske trgovine z nafto.
V običajnih razmerah skozi ožino vsak dan pluje okoli 100 tankerjev in tovornih ladij. Trenutno je v Perzijskem zalivu obtičalo okoli 400 tankerjev.
Ključna pot za izvoz nafte
Ta pomorska pot je ključna za izvoz nafte iz držav Perzijskega zaliva. Med največjimi izvoznicami, ki so odvisne od te poti, so Savdska Arabija, Irak, Kuvajt, Združeni arabski emirati, Katar in Iran. Poleg nafte skozi ožino potujejo tudi ogromne količine utekočinjenega zemeljskega plina, predvsem iz Katarja, ki je eden največjih svetovnih izvoznic.
Hormuška ožina je ob zdajšnji krizi izjemnega strateškega pomena za Iran. Na najožjem delu namreč meri približno 33 kilometrov. Ladijski koridor pa je še precej ožji. Že najmanjša grožnja zaprtju povzroči skok cen nafte na svetovnih trgih. Prav zato je ta morski prehod pogosto v središču geopolitičnih napetosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
